Politika vlade Alenke Bratušek je toliko zaslužna za zmanjšan gospodarski upad, kot je Slovenija pomembna za evropski izvoz v ZDA. Nekaj malega je, a ne prav veliko. A pustimo za zdaj ob strani tuje perje, s katerim se kiti slovenska vlada. Osebno se najbolj bojim, da bo slovenska politika, polna same sebe in trenutnega navideznega uspeha, zaspala na tujih lovorikah in nas s tem potisnila še globlje v težave.
Slovenija ni v krizi zgolj zaradi slabih ukrepov v zadnjih petih letih, ampak zaradi dolgotrajnega upadanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Če se vlada ne bo posvetila celostnemu reševanju te problematike, potem smo le začasno zadihali na brzicah, preden nas bo tok dogodkov potegnil v nov vrtinec. Največje težave so čezmerna obdavčitev dela, birokracija, slabo poslovno okolje, slabo korporativno upravljanje in nedelujoč finančni trg. Težav je še več, a ostanimo pri teh.
Od vseh naštetih težav je država nekaj naredila pri izboljšanju poslovnega okolja s tem, ko je nekoliko omilila tveganja bankrota države in so tuji partnerji manj pozorni pri sklepanju poslov s slovenskimi podjetji. A resnici na ljubo je že tu več naredila Evropa z ukrepi za stabilizacijo evrskega območja. Poslovno okolje s slabo plačilno disciplino in neugodnimi pogoji financiranja obratnih sredstev je seveda še vedno daleč od urejenega.
Pri korporativnem upravljanju napredek obljubljajo. Če bo država prodala 15 podjetij in se bo ta seznam še podaljšal, bi to lahko pripomoglo k boljšemu upravljanju teh družb. Toda treba je opozoriti, da zdajšnja vladna koalicija ni naklonjena privatizaciji, in če se bo proces znova ustavil, se nas bodo tuji vlagatelji še bolj izogibali.
Tu pa se začenja del, ki se ga vlada izogiba. Javnofinančni primanjkljaj nikakor ni pod nadzorom in le podpori evrskega območja se imamo zahvaliti, da se država še lahko zadolžuje v tujini. Obrestne mere državnih vrednostnih papirjev so še vedno odstotno točko višje od italijanskih in španskih ter celo galaksijo oddaljene od denimo avstrijskih ali nemških. To seveda pomeni, da imajo tudi slovenska podjetja nekonkurenčne pogoje financiranja zalog in naložb. A to je le del težav. Kljub sanaciji bank, ki je še daleč od konca, je slovenski finančni trg povsem zakrnel, da borze sploh ne omenjam.
Več lahko preberete v Financah.
