V Evropo prihajajo množice migrantov, prihajajo iz revnih dežel, iz območij, kjer divja vojna, iskat mirno življenje in boljši kos kruha. Za to, da bi prišli v obljubljeno deželo, so zastavili vse svoje imetje in postavili na kocko svoja življenja. V Evropo, ki je bogata, stara in prazna, ki potrebuje novih ljudi, sveže krvi, mladih delavcev, prihajajo množice, mladi in stari, zdravi in bolni, prihajajo pošteni in manj pošteni … In Evropa se je ustrašila in zrasle so ograje med tistimi, ki živimo v miru in udobju, in tistimi, ki bežijo pred vojno in so lačni in željni; začel je rasti zid strahu in nerazumevanja, celo sovraštva do prišlekov. In tudi Evropejci sami, ki gradijo ta zid, so se začeli med seboj sovražiti.
In kaj nam pravi Kristus, kako ravnati? Njegovo naročilo je zelo jasno: »Tujec sem bil in ste me sprejeli!« Jezus je danes tujec, ki trka na vrata Evrope, tujec, ki ga sprejmemo ali zavrnemo. In kaj pravi papež Frančišek? Povzdiguje glas in nas vabi k velikodušnosti, predlaga, da naj vsaka župnija sprejme v svojo sredo eno begunsko družino. Razglasil je tudi sveto leto usmiljenja in odprl svetoletna vrata, in nas vabi, naj tudi mi vstopimo skozi vrata usmiljenja, da predremo zidove predsodkov in trdosrčnosti, da prestopimo obzidje, ki smo ga zgradili med nami in našimi brati.
In kako naj roma slovenski učitelj v tem svetem letu usmiljenja in kako naj vstopa skozi svetoletna vrata? Vsekakor tako, da s seboj vabi svoje učence, da jih popelje k vratom skozi zid predsodkov, stereotipov in sovraštva; vabi, da prestopijo prag teh vrat in vidijo, da na oni strani zidu niso mudžahidi, morilci, posiljevalci, islamistični skrajneži, ampak ljudje, kot smo mi. Skupaj s svojimi učenci bo med prišleki videl prav take fante in dekleta, kakršni so v njegovi šoli, v njegovem razredu. In učenci bodo videli mladeniče in mladenke, ki prav tako sanjajo o lepi prihodnosti, o ljubezni, o varnem in ljubečem domu kot oni sami.
Otroška duša je občutljiva in ko nekateri odrasli zidajo zidove strahu pred prišleki, se ta strah vanje vtiska še mnogo bolj kot v duše odraslih. In ko vam bodo, dragi učitelji, učenci v šolo prinašali razloge za strah in sovraštvo, ne naveličajte se jim govoriti in naštevati razlogov za ljubezen in dobroto, za zaupanje in usmiljenje. Učitelji, ne bojte se učencem pokazati poti skozi vrata usmiljenja! Prav ob prestopu tega praga bodo zagledali pravo podobo človeka, Kristusovo obličje.
Jože Kurinčič
Razmišljanja pripravljajo člani Društva katoliških pedagogov Slovenije, ki skupaj s slovenskimi škofi v velikonočnem času organizirajo svetoletna romanja učiteljev.
