Jedrske računice

nekJedrska kriza po katastrofi v Fukušimi je v svetovno javnost prinesla nov val negativnega razpoloženja do tovrstnega vira električne energije. Posebej je bilo to občutiti v Evropi: Nemčija je po hitrem postopku ukinila svoje jedrske načrte in zaprla delujoče objekte. Nad to “okoljevarstveno in levičarsko potezo” konservativne kanclerke Angele Merkel so bili mnogi močno presenečeni. Kljub močnemu sporočilu tragedije v Fukušimi je dejstvo, da se je Merklova v bistvu čez noč odločila ugasniti vse reaktorje jedrskih elektrarn, bilo vse prej kot nekaj navadnega. V Italiji so protijedrsko odločitev državljani potrdili na referendumu. In to že drugič. Kaj pa Slovenija? Tukaj je splošno stališče precej drugačno. Pravzaprav po Fokušimi v Sloveniji nikoli ni bilo resnejše razprave o jedrski energiji.

Napake in nerodnosti v Krškem

Vprašanje, ki se postavlja, vzbuja precejšnje zanimanje v zadnjih tednih zaradi manjših anomalij v delovanju elektrarne. V prejšnjih mesecih so namreč v nuklearki v Krškem izvajali redni remont, gre za redni vzdrževalni postopek. V sklopu omenjenega postopka so odkrili poškodbe treh gorivnih palic. Do izpustov radioaktivnosti pa po besedah slovenskih oblasti ni prišlo. Napake so bile odpravljene, zaradi njih je bil sicer postopek remonta daljši od predvidenega, sklenil pa se je z nekaj tedensko zamudo v prejšnjem tednu. Že takoj po ponovnem zagonu elektrarne je prišlo do nove težave: prejšnji konec tedna se je namreč reaktor samodejno zaustavil zaradi težav novega merilnega sistema. Tudi ta težava je bila odpravljena, tako da je krška nuklearka že spet priklopljena v omrežje. Trenutno sicer ne deluje v celoti svojih zmogljivosti, a naj bi to raven dosegla v le nekaj dnevih. Skratka, šlo je za nekaj težav, o katerih so sicer slovenski mediji poročali, a v slovenski javnosti niso zbudile večjega zanimanja. Lahko bi rekli, da so zbudila večje zanimanje celo pri nas oziroma v krajevnih italijanskih medijih. Pač, strah pred nuklearko v sosednji državi.

Ob zelo široki javni razpravi, ki so jo nuklearke sprožile v prejšnjih letih in posebej po Fukušimi, je morda nekoliko nenavadno dejstvo, da se izrazitejša javna debata o temi Krškega ni odprla v Sloveniji. Že pred časom je bilo namreč Krško v centru širše evropske pozornosti, pa čeprav je tudi takrat šlo navsezadnje za manjšo težavo: junija 2008 je prišlo do manjšega puščanja ohlajevalne tekočine, zaradi česar so zaustavili delovanje elektrarne za krajši čas. Krško se je takrat znašlo na naslovnicah pomembnih evropskih medijev.

Prstni odtisi strank v energetiki

O pogojih delovanja in pomenu jedrske elektrarne v Sloveniji gre pogledati tudi s stališča številk in vpliva. Po podatkih Javne agencije RS za energijo so prvi energetski vir v Sloveniji termoelektrarne. Pridelajo 4.916 Gwh in imajo tako 40,3% delež energetske oskrbe. Na drugem mestu imamo hidroelektrarne s 3.420 GWh oziroma 28,1% deležem, jedrska energija je na tretjem mestu z 2.951 Gwh oziroma 24,2% deležem. Pri tem je potrebno pojasnilo, da je vrednost proizvedene energije v Krškem dvakrat večja, a se distribucija razpolavlja med Slovenijo in Hrvaško, ki sta vsaka po 50% lastnici nuklearke.

Kakšen je strateški pomen jedrske elektrarne? Slovenija je glede energetske preskrbe raznolika država, kot lahko ugotavljamo iz gornjih podatkov. To je sicer pozitivno: pozitivno je dejstvo, da Slovenija ni odvisna od enega samega energetskega vira. Poleg že naštetih virov energije je treba namreč temu prišteti še plin in projekt Južni tok, ki ga bosta skozi severno Slovenijo izpeljala v prihodnjih letih Geoplin in Gazprom. Žal pa je Slovenija tudi v energetiki “okužena” z vsesplošno boleznijo: pretirano prisotnostjo politike. Energija, ki jo pridobimo iz premoga, je v Sloveniji še vedno najpomembnejši energetski vir, in to kljub vsem okoljskim opozorilom, ki redno prihajajo iz tujine, začenši iz Bruslja. Slovenija je morala tako v preteklih letih plačati kazen zaradi pretiranih izpustov Co2 v ozračje. In ko je bil čas za razmislek o nadaljnji energetski politiki, so v Ljubljani šli z glavo skozi zid in začeli graditi šesti blok termoelektrarne Šoštanj, elektrarne na premog, ki je najbrž najbolj onesnažujoči vir energije. Njegova cena je s prvotnih 600 milijonov poskočila na sedanjih 1,4 milijarde evrov. V tem projektu pa sta svoje prstne odtise že močno pustili stranki SD in Zares (TEŠ 6 je bil eden od razlogov za razpad vladne koalicije Boruta Pahorja leta 2011).

Nuklearka v Sloveniji

Kako je nuklearka povezana s politiko? Tudi v Krškem je seveda še kako prisotna politika. Vzemimo gradnjo drugega bloka. Najprej je za zagovornico te investicije veljala desnosredinska vlada Janeza Janše v mandatu 2004 – 2008 kot protiutež projektu Teš 6, ki je veljal za bližjega stranki SD. Takrat so se (pred Fukušimo) za drugi blok v Krškem zanimali tudi Italijani: predsednik FJK Renzo Tondo je izrazil pričakovanje, naj bi naša dežela lahko vstopila v lastniško strukturo nuklearke. Slovenija se je nato odločila dati prednost projektu Teš 6, tako da je drugi blok pristal nekoliko na stranskem tiru. A ni bil pozabljen. Prvi mož najpomembnejšega podjetja, ki trži energijo iz Krškega, je danes tudi pomemben politični akter. Govorimo o Robertu Golobu, nekdanjem državnem sekretarju za energetiko v vladi Janeza Drnovška, ki je danes eden od podpredsednikov Pozitivne Slovenije in je med njenimi ustanovitvenimi člani. Hkrati je prodaja elektrike iz nuklearke “njegov” posel. Gen energija, distributer energije iz Krškega, je namreč hkrati tudi polovični lastnik podjetja Gen-I, najpomembnejšega podjetja, ki to energijo trži. Direktor Gen-I je Robert Golob. Gen-I je pri svojem matičnem podjetju Gen-energija najverjetneje uspelo pridobiti ugodnejše pogoje trženja, saj je svojo poslovno politiko osnovala na zelo nizkih cenah, ki so jih mnogi ocenili kot prenizke za slovenski trg in torej nekonkurenčne za ostale akterje na trgu. Podjetju Gen-I je v zadnjih letih kljub krizi vselej rasel promet, ki je leta 2008 znašal “samo” 320 milijonov evrov, lani pa že 1,5 milijarde evrov.

Pred kratkim je minister za infrastrukturo Samo Omerzel dejal, da podpira gradnjo drugega bloka Nek: ni čudno, če pomislimo na prihodke s tega naslova. Tako lahko nazadnje tudi razumemo dejstvo, da se slovenska (politična) javnost ne razburja nad nuklearko.

Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.