Bil sem namreč zraven, ko se je rojeval projekt TEŠ6 – kot poslanec izvoljen na listi SD.
Že, ko je bila zadeva najprej v poslanski skupini SD, se je kazalo, da premier Pahor ni enodušno zanjo. In že v začetku smo nekateri postavljali vprašanja o rentabilnosti takšnih investicij. Poslanci smo bili kar v precepu/ zadregi, saj so bili podatki – tudi s strani same stroke – kaj različni. Od začetne naklonjenosti pa je pri meni prišlo do obrata na seji Odbora za gospodarstvo, na kateri sem bil sicer prisoten kot nadomestni član.
Lahko pa sem – ne samo glasoval – ampak tudi spraševal. Ministrici Radićevi – ki je razlagala, da je to javno zasebna investicija, sem postavil jasno in kratko vprašanje (prav gotovo je še v magnetogramu / arhivu seje oz. DZ):
- Koliko zasebnih investitorjev, če ne štejemo krovnega izvajalca, je do sedaj pokazalo interes po tej naložbi. »Še nobeden«, je bil odgovor, čeprav je od te možnosti za tujce minilo že kar nekaj časa.
- Ob različnih izračunih birokratov, ki so bili dokaj vsaksebi mi je bilo jasno, da zasebnik le zna izračunati ali se mu bo splačalo investirati.
In kdo je najbolj »forsiral« zadevo: Najbolj enostavno je vse zvaliti na Pahorja. Niti ni bil Pahor glavni krivec, čeprav je dal kot premier zeleno luč. Nanj je strahotno pritiskala Velenjsko / Šaleška SD s Bojanom Kontičem na čelu! To naj bi bil njihov paradni projekt, ki bi dvignil to lokalno območje. Kontič (bil je vodja poslanske skupine) je celo grozil z odstopom, če Pahor ne podpre tega projekta. In še to: Minister Križanič (tudi od SD) je dal državno bančno poroštvo – za to »super« investicijo.
Perverznost te zgodbe, pa je, da se pozabi na genezo zadeve in vse prelevi na Pahorja, pa še na Janšo – če paše ali pa ne. Res, če govorimo o »genezi« ideje o novem bloku, je bila na začetku prisotna tudi SDS – a se je od nje kasneje umaknila. Pa seveda SLS z Urošem Rotnikom na čelu (takrat se je govorilo, da je blizu SD). Tudi v samem Golobičevem ZARES-u, posebno pa sama ministrica Darja Radić – niso bili nad vsem tem navdušeni.
Kasneje je celo povedala (zapisano na MMC 14. marec 2017): “Podprla me ni nobena stranka, da o stroki ne govorim,” je svoje osamljeno nasprotovanje projektu TEŠ6 pred komisijo opisala nekdanja gospodarska ministrica Darja Radić, ki se je pretežni del ministrskega mandata ukvarjala prav z omenjenim projektom.
In še dodala: »Interpelacije ni bilo, a ko je Bojan Kontič grozil z njo, je bil predsednik vlade tiho.«
Torej, kdo so vpleteni v tej zadevi? Vsekakor ne vsi enako. Takole bi se lahko reklo: SDS je bila zraven do kolen, SLS do pasu, SD do vratu
Pripis:
In še komentar na kar usklajeno obravnavo politične odgovornosti, ki se sedaj pojavlja v dominantnih medijih: Orkestrirano se izpostavljajo imena: Pahor, Janša (ter Vizjak), pa seveda Lahovnik in Rotnik ( SLS). Ljudi, ki trenutno nimajo nekega močnega strankarskega zaledja. Se torej več ne čudim, da za posredovane informacije uredništvom, nisem prejel nobene »zahvale«. Očitno ne gredo v linijo politične odgovornosti, kot jo v zadnjem času začrtali dominantni mediji. Kaže, da je bolj pomembna politična škoda, ki bi jo kdo danes utrpel kot sami milijoni, ki jih bomo za ustavljanje nerentabilnega projekta na koncu morali pokriti davkoplačevalci
Pahor, ki ni ravno najbolj odprte glave, verjetno sploh ni razumel, za kaj gre pri celotni zadevi. Ni šlo za izboljšanje slovenske energetske samozadostnosti – briga levuharje zanjo – temveč zgolj za ustvarjanje odlične priložnosti za veliko krajo državnega denarja. In res jim je uspelo ukrasti vsaj 300 milijonov EUR, še preden so se v Šoštanju začela prava gradbena dela.
Glavni v vsej akciji so bili oni iz SD, znotraj nje pa še posebej t.i. šaleški lobi. Vsi ostali udeleženci so nastopali le kot koristni idioti, saj očitno niso razumeli pravega pomena tega projekta, imenovanega TEŠ 6.
Soimenjak, kolega Andrej. Na kratko: To je to !