Je še en referendum prava odločitev?

Sprejemanje družinskega zakonika je znova pokazalo, kako daleč smo v Sloveniji od kulture dialoga.

Levica ne more iz svoje stare kože. Kljub nasprotovanju velikega dela javnosti trmasto vztraja pri novem modelu družinskih odnosov oz. mesta družine v družbi, čeprav do tega niti nima kakšne posebne ideološke afinitete. Še najbolj je novi družinski model želela tudi ideološko utemeljiti Katarina Kresal, a liberalizem LDS je mlad, brez zares trdne nazorske podlage, pravzaprav bolj specifično slovenski izraz “odcepka” levice, kot pa kak samonikli liberalizem, ki bi bil tudi filozofsko utemeljen. Levica novi družinski agendi resda pritrjuje deloma zaradi (maloštevilnih) glasov zainteresirane javnosti, a še bolj preprosto zato, ker ji je všeč kulturni boj s tradicionalno, konzervativno agendo.

Različna združenja istospolnih ostajajo nepripravljena na dialog, so občasno verbalno nestrpna in vztrajajo, da je vse, kar zahtevajo, pravzaprav stvar človekovih pravic. Izhajajo iz predpostavke, da sodobna država prav na nobenem področju ne sme favorizirati življenjskih/vedenjskih/ekonomskih vzorcev, za katere večina meni, da so za družbo posebnega pomena. Šibko in slabo artikulirano slovensko desnico prikazuje kot evropski nazadnjaški unikum.

Pohvalno je, da se je tudi “na drugi strani” prebudila civilna družba, da se oglašajo nasprotniki, ali bolje rečeno, zagovorniki tradicionalnega modela družine. Toda tudi pri njih bi si želeli nekaj več strpnosti, nekaj več sočutja, nekaj več razumevanja.

Desnica (SDS, SLS, NSi) svojih pogledov na družinsko politiko ni obrusila do te mere, da bi iz nje odstranila vse elemente nestrpnosti in besednjak, ki prizadene ali celo žali, ni razvila sočutnega konzervativizma, ki je pripravljen sprejemati, tolerirati drugačne vzorce vse doklej, dokler ne postavljajo pod vprašaj temeljnih vrednot državne skupnosti. Napačno je istospolne potiskati v naročje levice.

Pravice partnerjev in otrok v istospolnih življenjskih skupnostih niso v opreki s favoriziranjem tradicionalnega modela družine, toda tudi najbolj liberalne zahodne države za uveljavljanje pravic zahtevajo neko oblike registracije na občini ali pri notarju, predvsem iz premoženjskih in davčnih razlogov.

Po sprejemu novega družinskega zakonika sem seveda (pričakovano) razočaran nad levico, a tudi nad desnico. Tudi slovenska desnica še ni dozorela, kar se med drugim kaže tudi v tem, da se ne distancira od nekaterih izjav poslancev SNS (SNS se desnica otepa le, kadar ta stranka pokaže svojo povezanost z levico) in ne obsoja dovolj glasno občasnih primerov napadov na istospolne (kljub poskusom medijev, da te posamične primere prikazujejo kot tako rekoč sistemski problem v Sloveniji).

V teh razmerah bi bilo najbolj dostojanstveno novi zakonik pustiti na miru, dokler ne pokaže svojih slabosti in dokler ga ne bo mogoče v resničnem dialogu z vsemi zainteresiranimi spremeniti. Nov referendum ni le strel v prazno, ker je večina ljudi referendumov že sita in  pomeni zapravljanje denarja, pač pa tudi zato, ker pomeni nadaljevanje kulturnega boja, ki ga je sprožila levica.

Želim si rafinirane, sočutne, bolj sofisticirane in bolj odprte desnice. Desnice, ki bo zagovarjala tradicionalne vrednote, a bo vedno spoštljivo obstala pred dostojanstvom vsakega človeka.

Za primer pokukajmo v Veliko Britanijo: tam je te dni državna ministrica za otroke in družino (iz vrst britanske liberalno-demokratske stranke!) pozdravila in v vseh točkah podprla “belo knjigo”, ki se kritično izreka o izpostavljanju otrok pretirani komercializaciji in seksualizaciji prek medijev, trženja, promoviranja načinov oblačenja itd.. Belo knjigo je pripravil direktor “Mothers’ Union”, http://www.themothersunion.org/ , krščanske organizacije za podporo družini. Seveda bi si želel, da bi se naše, s tradicionalnimi vrednotami navdahnjene civilno-družbene organizacije zgledovale po “Mothers’ Union”. Toda predstavljate si, da bi politik slovenske LDS ali celo minister iz vrst LDS podprl poročilo nevladne organizacije s tako “nazadnjaškim” imenom, ki je za povrh še krščanska?

Foto: 24kul.si