Javno pismo poslancem DZ RS o meji s Hrvaško

PREJELI SMO. Spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije, spoštovana ministrica in ministri Vlade Republike Slovenije,

Slovenci imamo šele dobrih 20 let svojo državo, že dolga stoletja pa smo pomorski narod. Doživeli in preživeli smo številne vojne, v katerih smo se do leta 1991 kot narod brez lastne neodvisne države pogosto borili bolj za tuje kot lastne interese. V drugi svetovni vojni smo se uprli naci-fašističnemu načrtu, da za dosego svojih ciljev pokori in uniči mnoge narode, tudi našega. Primorska je z več desetletnim fašističnim terorjem plačala posebno visoko ceno.

Povojne mirovne konference so priznale pomorski status Slovencev s tem, da so za izgubljeno območje od Barkovelj do Štivana Slovencem dodelile obalno območje, ki ga imamo do danes, skupaj z nespornim teritorialnim stikom našega morja z mednarodnimi vodami. Nobena lahkomiselnost in neodgovornost slovenskih republiških oblasti po drugi svetovni vojni, niti nobena lahkomiselnost in neodgovornost slovenskih desnih in levih oblasti po osamosvojitvi Slovenije, Sloveniji ni odvzela pomorskega statusa. Pomorski status v polnem pomenu te besede si lahko odvzamemo samo sami, oziroma, spoštovane poslanke in poslanci, ministrica in ministri, vi v imenu vseh slovenskih državljanov.

Podpis sporazuma o arbitraži, ki ga je ob zavajajoči agitaciji podprla tudi minimalna, pa vendarle večina na referendumu, je bil prvi korak k izgubi pomorskega statusa Slovenije. Čeprav je sporazum o arbitraži slab in škodljiv, pa Sloveniji ne zapira vseh možnosti, da ohranimo teritorialni stik z mednarodnimi vodami, do katerega bi prišli z upoštevanjem mednarodnega prava, kot določa sporazum za določitev meje na kopnem. Nasprotno, ta vrata si lahko dokončno zapremo šele, če Slovenija ne bo v podrobno opredelitev spora navedla zahteve, ki bo arbitrom sploh omogočila odločanje o pravični meji, s katero bi Slovenija ohranila teritorialni stik z mednarodnimi vodami in celovit Piranski zaliv, kajti v tem primeru seveda arbitri o tej možnosti, da Slovenija ohrani teritorialni stik z odprtim morjem, upoštevaje mednarodno pravo pri določanju meje na kopnem, sploh ne bodo niti razpravljali niti odločali.

Slovenija ima za tako zahtevo več kot dovolj utemeljenih in verodostojnih argumentov. Seveda pa takih argumentov del stroke, kot je npr. dr. Mirjam Škrk, ki je že leta 1990 v obsežnem javnem tekstu utemeljevala, da Slovenija ne more in ne sme zahtevati teritorialnega stika svojih voda z mednarodnimi vodami, noče niti videti, še manj pa upoštevati. Dr. Mirjam Škrk je eden od treh slovenskih agentov v postopku arbitraže.  A taki in podobni strokovnjaki, ki pod tekste niti podpisani ne bodo in bi jih v korist Slovenije že davno morali umakniti z mest naših uradnih zastopnikov, jutri ne bodo odločilni. Odločali boste vi, spoštovane poslanke in poslanci, in v naslednjih dneh verjetno še enkrat tudi člani vlade.

Ti isti, ki so vsem nam ob referendumu o sporazumu o arbitraži zagotavljali, da je največji dosežek tega sporazuma beseda junction, kot zagotovilo, da bomo na arbitraži dobili oziroma ohranili teritorialni stik z mednarodnimi vodami, vam bodo jutri razlagali, da ne smete ničesar spreminjati, nič dodatnega zahtevati, sicer bomo prav teritorialni stik z mednarodnimi vodami lahko izgubili.

Tu nekaj ne gre skupaj. Če nam sporazum zagotavlja teritorialni stik, ga bomo dobili, tudi če bo naš zahtevek večji kot je sedanji predlog skupine zunanjega ministrstva. Če pa nam sporazum sam po sebi teritorialnega stika ne zagotavlja, potem nosilci agitacije za sprejem sporazuma o arbitraži lahko prikrijejo svoje zavajanje javnosti le v primeru, da Slovenija sploh ne zahteva izhodišč, preko katerih bi po mednarodnem pravu Slovenija lahko dobila oz. ohranila stik z mednarodnimi vodami. Očitno prav to sedaj počnejo.

Kakšna pa je resnica o vsebini in interpretacijah člena, ki govori o zagotovi teritorialnega stika slovenskih voda z mednarodnimi vodami, do katere smo prišli po najširšem možnem poizvedovanju in pridobitvi informacij iz zelo različnih virov? Sam po sebi ta sporazum Sloveniji teritorialnega stika naših voda z mednarodnimi vodami ne zagotavlja, ga pa zaradi  členov, ki govorijo o tem, da državi pri svojih zahtevah nista z ničemer omejeni, omogoča. Ponavljamo, predpogoj za to je NAŠA ZAHTEVA, ki je v predlogu skupine MZZ ni. Zaradi ‘enostranske’ hrvaške izjave, da ničesar v sporazumu o arbitraži ni mogoče razumeti kot zagotovilo, da bo Slovenija dobila teritorialni stik z mednarodnimi vodami, gre očitno za situacijo, ko si isti člen vsaka država razlaga po svoje, le da tokrat po dogovoru najvišjih predstavnikov za hrbtom prebivalstva obeh držav. Wikileaksove depeše, ki so vam dostopne, dokazujejo, da ni šlo za enostransko izjavo Hrvaške, dokazujejo pa tudi pritiske vsaj ZDA na takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja. Le-ta je bil deležen tudi poskusa atentata. To so lahko tudi argumenti za začetek postopka za razveljavitev sporazuma o arbitraži, če bi Slovenija ugotovila, da je to smiselno. S ciljem razjasnitve teh najpomembnejših vprašanj vam predlagamo, da na Odbor za mednarodne odnose DZ RS in plenarno sejo DZ RS povabite tudi predsednika vlade in države v času sprejemanja sporazuma o arbitraži,  Boruta Pahorja in dr. Danila Turka.

Ker našim predstavnikom, kot smo neuradno izvedeli, za razliko od skupine zunanjega ministrstva, ne bodo dovolili sodelovanja na zasedanju DZ RS, vas že sedaj obveščamo, da vam bomo do trenutka vaše odločitve po zaključku razprave na razpolago z našimi dokumenti, drugo argumentacijo in tudi za odgovore na vsa vaša vprašanja. Glede na dosedanja stališča skupine MZZ je pričakovati, da vam bodo kot enega od argumentov za potrditev njihovega prvotnega predloga navedli veliko časovno stisko. Ta res obstaja in je izključno odgovornost zunanjega ministra in njegove ekipe, ki je pripravljala dokumentacijo.

Kljub časovni stiski pa je do roka predložitve naše dokumentacije arbitražnemu tribunalu še vedno več kot 150 ur časa. V tem času lahko ob sprejetju našega ali dopolnjenega predloga prilagodimo tisti del vsebine memoranduma, ki ne bi bil skladen z novo vsebino podrobne opredelitve mejnega spora. V eni točki pa ima zunanji minister in skupina MZZ glede nezmožnosti prilagoditve memoranduma novi vsebini prav: Če memorandum predstavlja popolno kapitulacijo Slovenije, spremenjena vsebina pa daje možnost za določitev pravične meje, potem uskladitev takih dveh vsebin res ni mogoča.

 

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predsednik in člani vlade,

kaj boste rekli svojim otrokom in vnukom, ko vas bodo čez nekaj let ali desetletij, če bo Slovenija le še okrnjena pomorska država in če bo nepravična mejna rešitev povod različnim oblikam nezadovoljstva in konfliktov, spraševali, zakaj niste podprli vsaj možnosti za pravično mejno rešitev, torej možnosti, da Slovenija ohrani teritorialni stik z mednarodnimi vodami z upoštevanjem mednarodnega prava, torej ohrani pomorski status v polnem pomenu te besede? Kaj jim boste rekli, če vas bodo spraševali, ali so vam morda grozili, ali so vam morda ponujali podkupnino? Jim boste odgovorili, da nič od tega, a da niste mogli podpreti predloga, ker ga je predlagala skupina ljudi, ki nima dovolj javnega ugleda? Jim boste ob tem povedali, da jim je bil ugled z umazanimi manipulacijami sistematično krnjen in da so v tej skupini ob dr. Petru Pavlu Klasincu, mag. Marjanu Vogrinu, Danijelu Starmanu, Marjanu Podobniku in dr. Duši Krnel Umek sodelovali tudi mnogi drugi, med drugim mednarodno ugledni strokovnjaki, ki pa se zaradi konflikta interesa ali zaradi utemeljenega strahu, da bodo izgubili službo, niso mogli izpostaviti? Ali bi po tej logiki zato, ker sta Nikolo Teslo čislala Slobodan Milošević in Franjo Tuđman, postavljali pod vprašaj njegova odkritja?

Velika odgovornost vam je naložena. Ne le za tako ali drugačno odločitev, ampak tudi za odločitev, ali boste v parlamentu o tej vsebini sploh odločali. Morebitna odločitev, da parlament o tej vsebini sploh ne bo odločal, v ničemer ne zmanjšuje  odgovornosti vsakega posameznika  za svojo odločitev. Če imaš možnost odločati, je pač treba odločati in to odgovorno in državotvorno. Verjamemo, da ste tega sposobni in boste tako tudi naredili.

Dr. Duša Krnel-Umek
Predsednica strokovnega sveta Zavoda 25. junij

Foto: Zavod 25. junij