Legalno oddajati sobo prek Airbnb je težko, še teže je gostu legalno prodati sendvič.
Mark Zuckerberg? Iza in Samo Login? To so izjeme, v svetovnem in slovenskem merilu. Možnost, da bi iz garažnih prodajalcev postali milijarderji, je strašansko majhna. Večina podjetnikov se ukvarja s popolnoma navadnimi stvarmi. Pleskanjem, čiščenjem, prodajo, redkeje s proizvodnjo, pogosto so podizvajalci večjih podjetij. Večinoma zaposlujejo sebe, mogoče partnerja ali sorodnika. Konec meseca se jim pogosto ne izide oziroma so – da bi se jim izšlo – kaj naredili na črno ali, po domače, fušali (mimogrede: poslovanja »na roke« med znanci ne more izkoreniniti noben tip davčnih blagajn).
Če brezposelni želi postopoma postati podjetnik (pridobivanje kupcev je počasen in mučen proces), bo trčil ob izjemno visoke vstopne ovire. Formalne, neformalne, človeški dejavnik in zastarelo zakonodajo ter še kaj. Ker imam priložnost od blizu spremljati nastajanje drobne podjetniške zgodbe, opažam to:
1. Zastarela zakonodaja. V sosednjem članku pišemo, kako zelo težko je legalno kratkotrajno oddajati stanovanje ali del hiše oziroma celo hišo. Še teže je gostu, ki pride zvečer, ko so trgovine in restavracije zaprte, legalno prodati doma pripravljen sendvič in kokto.
2. Začetni kapital. Tudi če se človek začne ukvarjati s storitveno dejavnostjo, denimo čiščenjem, potrebuje začetni kapital. Brez denarja družine se veliko podjetniških zgodb sploh ne bi začelo.
3. Prispevki. Večina na začetku ne zasluži toliko, da bi lahko plačevala prispevke. Znanec, ki ima status samostojnega podjetnika, pravi, da začne mesec s 350 evri minusa. Vsak mesec. Si predstavljate, kakšno dramo doživlja, ko po televiziji sliši, da bo treba zvišati prispevke za samozaposlene? Ker menda plačujejo premalo.
Več lahko preberete v Financah.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
