Socialnim demokratom (SD) se je dokončno odpeljalo. Minister Veber je poslal vojaške obveščevalce nad Telekom v stilu dobrega starega Odjeljenja za zaštitu naroda z ljubkovalnim imenom – OZNA , minister Židan pa je pričel pripravljati teren za prvi, čisto pravi sovhoz v samostojni Sloveniji z imenom Slovenski državni gozdovi, d. o. o..
Židanova sla po lesu
Da ne bo pomote. Ta poizkus podržavljanja gozdov ni prvi Židanov izlet v gozdarstvo. Ta tema se Židanu vleče iz vlade v vlado že več let. Že kmalu po svojem nastopu v Pahorjevi vladi se je Židan lotil lesa. Pahorjeva vlada je leta 2010 sprejela Uredbo o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, s katero naj bi uredili anarhijo na področju podeljevanja koncesij za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. Pod pretvezo odprave posledic žledoloma, ki se je zgodil v letu 2014, je pristojni minister vlade Alenke Bratušek minister Židan prvič tudi uradno in zelo resno predstavil zamisli o ustanavljanju državnega lesnega podjetja. V takratnem primeru sem v družbi poslancev Državljanske liste imel možnost sedeti za mizo z ministrom in njegovimi svetovalci in poslušati njihove “argumente” o tem, zakaj takšno podjetje nujno potrebujemo. Govorilo se je o odkupovanju odvečnega lesa po visoki ceni ,skladiščenju le-tega na državne stroške in kasnejši prodaji po še višji ceni. Od kod naj bi cena narasla, ni bilo točno znano, a pravijo, da naj bi. Veliko je bilo tudi govora o dodatnem zaposlovanju gozdarjev s strani države in podobnih zadev. Edina stvar, ki je bila kristalno jasna po takratnem sestanku, je bila ta, da se pogovarjamo bodisi z ekonomskimi utopisti ali pa s popolnimi ekonomskimi analfabeti, izberite, kar vam je ljubše.
Ob koncu lanskega leta so nas dobro obveščeni viri opozorili, da Židan pripravlja nov napad na gozdove. Končno se je izvedelo tudi za ozadje gozdno lesnih prigod ministra Židana. Celotna zgodba z lesnimi podjetji je v bistvu vezana na skorajšnji potek koncesijskih pogodb, ki zapadejo v letu 2016, in paniko, ki se pojavlja med aktualnimi velikimi koncesionarji. Mnogi od teh naj bi bili dobro politično povezani in bili iz tega razloga deležni privilegiranega položaja pri podelitvi koncesij, za katere skrbi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Koncesije naj bi se po dobro znanem slovenskem običaju pisale na kožo točno določenim subjektom. Mnogi od njih naj bi plačevali prenizka nadomestila za sečnjo in tako na račun državnih gozdov ustvarjali ogromne zaslužke. V trenutnem kaosu naj bi tako najmočnejši koncesionarji s pomočjo ministra Židana iskali način, kako zavarovati svoje interese in še okrepiti svoj položaj. Namesto večje transparentnosti pri podeljevanju pravic za sečnjo naj bi tako minister Židan in “njegovi” koncesionarji ustanovili podjetje, ki bi lahko mirno, brez kakršne koli konkurence, upravljalo z državnimi gozdovi in nadaljevalo trenutno prakso plenjenja.
Lesni sovkhoz
Predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije so nam predstavili 24. marca 2015. Za vse tiste, ki jih predlog zanima v celoti, je tukaj povezava, predlog zakona najdete na dnu. Za vse tiste, ki pa nimate jeklenega želodca ali mazohističnih nagnjenj, smo pripravili krajši povzetek, kot se temu reče “duha zakona” in njegovih najboljših iznajdb v tem Židanovem “masterpieceu”.
Minister Židan si želi ustvariti državni sovhoz, ki bo, če strnemo, za račun in v imenu države razpolagal in upravljal z gozdovi. Seveda bo ta gozdni d.o.o. v popolni državni lasti, še več, minister ga namerava podeliti tudi v neposredni nadzor vlade. To pomeni, da se minister Židan gladko požvižga na priporočila OECD o umiku in razmejitvi lastniške, nadzorne in upravljavske funkcije države v gospodarstvu. Vlada bo imela pravico imenovati nadzorni svet podjetja, ki bo seveda strokoven, kot zmeraj, ko vodstva družb postavlja politika. In seveda bo minister, pristojen za gozdove, imel možnost imenovati dva nadzornika od šestih in, glej ga zlomka, ta minister je ravno minister Židan.
Vir sredstev za delovanje podjetja bo seveda posebna proračunska postavka, ampak to po ministrovem mnenju ne bo nikakor vplivalo na konkurenco v branži, ker imajo tudi vsa druga zasebna podjetja v branži za plače in ostale stroške zagotovljena sredstva iz proračuna.
Podjetje ne sme zmanjševati obsega gozdov v njegovi lasti. Lahko pa seveda kupuje dodatne površine in s tem počasi podržavi vse do zadnje smreke in bukve.
Takšnih in podobnih ekonomskih in pravnih iznajdb je še več, a namen tega članka ni ugotavljati, kateri členi zakona so nesmiselni, ker je to brezpredmetno. Zakon je nesmiseln sam po sebi. Vprašanje, ki si ga zastavljamo, je, po kateri logiki si minister predstavlja, da je naloga države neposredno upravljanje z gozdovi. Ali bo naslednji zakon, ki ga bo minister Židan predlagal, zakon o zasegu državnih kmetijskih zemljišč za namen gojenja paradižnika in krompirja, da zagotovimo tako opevano samooskrbo? Ministru bi moral nekdo počasi razložiti osnove sodobne odprte globalne konkurenčne ekonomije. Model državnega sovhoza, ki nam ga minister ponuja, nima kaj iskati v sodobnih demokratičnih kapitalističnih državah, še na hitro spreminjajoči se Kubi bi verjetno takšen predlog malo postrani pogledali. Če minister ne želi verjeti nam, sem prepričan, da bi se s takšno oceno strinjal tudi njegov največji idol med ekonomisti Paul Krugman, s čigar knjigo je minister svoje dni mahal v državnem zboru.
Več lahko preberete na Portal plus.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
