J. Šček, Novi glas: Zgodovinsko odprtje Tržaškega knjižnega središča

V času majhnih zgodb (ic) ni veliko priložnosti, kjer bi državljani lahko konkretno občutili dušo skupnosti. Svoje. Odprtje centra TS360 Tržaškega knjižnega središča minuli torek, 23. junija 2015, je mestu ob zalivu povrnilo manjkajoči košček. Onkraj polemik, finančnih računic in upravnih vozličkov lahko mirno zatrdimo, da ob takih priložnostih simbolika postane realna. Leto po stečaju Tržaške knjigarne v ul. sv. Frančiška se blešči nova izložba slovenske knjige in kulture v središču Trsta. Pogonska sila promocije slovenske kulturne in gospodarske realnosti, navzven in navznoter!

To središče ne bo namenjeno le prodaji knjig, učbenikov za slovenske šolarje v Italiji, zemljevidov in obrtniških izdelkov, temveč bo nudilo prostor za promocijo slovenske kulture in gospodarstva, za druženje in preživljanje prostega časa. TKS sta zasnovala zamejska arhitekta Aleš Plesničar in Igor Spetič z ljubljanskimi kolegi SoNo arhitekti. Nejc Batistič, Edvard Blažko in Marko Volk so med drugim nedavno ustvarili slovenski paviljon na milanskem Expoju 2015. Izbira lokacije je seveda strateška, saj tke mrežo slovenskih institucij v mestnem središču. Posebej vidno je poudarjena bližina slovenskega Narodnega doma, saj se vzorec fasade Maksa Fabianija odraža v postavitvi knjižnih polic, ki se raztezajo na 140 kvadratnih metrih.

Zavedati se moramo, da je ključni zagon rojstvu TKS dala matična Slovenija, zato bo novi center okno slovenskega gospodarstva v Italiji. Kot drugi tovrstni center Slovenije v tujini se pridružuje Slovenskemu kulturnemu in informacijskemu centru (Skica) na Dunaju.

Na trgu Oberdan so se slovesnosti udeželili številni državljani in upravljalci, med njimi tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ministrica za razvoj RS Alenka Smerkolj, predstavniki tržaških Slovencev in tržaški politiki, vključno z županom Robertom Cosolinijem. Slavnostni program, ki ga je vodila novinarka RAI Eva Ciuk, so obogatile številne glasbene in literarne kapljice. Po rezu traku je prostore blagoslovil škofov vikar za slovenske vernike g. Anton Bedenčič, nato smo ganjeno stopili v notranjost.
“Zgodovinski trenutek” je obelodanil slavnostni govorec, minister Žmavc. Čas je za dejanja in konkretno uveljavitev dialoga med Slovenijo in Italijo. TKS bo postalo središče vseh Slovencev in Italijanov, po njegovih besedah pa gre za pilotski projekt, s katerim namerava Urad nadaljevati projekte slovenskih hiš v slovenskem kulturno-gospodarskem prostoru v zamejstvu in po svetu. TKS je simbol novih čezmejnih projektov na gospodarskem in infrastrukturnem področju, Žmavc je omenil tudi sodelovanje med tržaškim in koprskim pristaniščem.

Tržaški župan Cosolini je izrazil željo, da bi bil TKS prostor za širjenje kulture ter razvoja družbe in mladih ljudi. Besedo je prevzel deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki je poudaril, da je dežela FJK pobliže spremljala razvoj ponovnega odprtja knjigarne, in obnovil zanimanje za njeno sodelovanje v prostorih TKS z raznovrstnimi dogodki. Odprtje je odraz pozitivnega trenutka med dvema državama in predstavlja dosežek za celotno mestno stvarnost.

Generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš je na popoldanski medijski predstavitvi izrazila upanje, da bo mesto Trst prepoznalo bogastvo, ki ga ponuja TKS. Njene misli so se zaustavile pri posebnosti projekta, in sicer enotnem nastopu obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji (SSO in SKGZ) ter obeh tržaških slovenskih založb (Mladika in Založništvo tržaškega tiska). Pridružujemo se ji ob misli, naj bosta skupna zavzetost in prepričanje v zgled za prihodnje javne prireditve.

V SSO so izrazili zadoščenje ob odprtju, potem ko je zaprtje Tržaške knjigarne hudo prizadelo našo skupnost, saj nismo verjeli, da je kaj takega mogoče. Na srečo so se našle moči, ki so z odločilnim doprinosom matične države poskrbele, da smo na to veliko izgubo pozitivno reagirali. Gre za enkratno priložnost, da se v središču deželne prestolnice predstavlja široko obzorje slovenske izmenjave v najširšem možnem smislu. Prihodnost projekta, po mnenju SSO, sloni na odgovornosti za skupno upravljanje in sooblikovanje vsebin.

V SKGZ so ocenili, da bo TKS priložnost za sodobno in vabljivo promocijo slovenskega jezika in kulture. Postal bo pomemben kamenček v mozaiku nove Evrope, kjer se prepletajo različni jeziki, se uveljavlja večkulturnost in se utrjujejo dobrososedski odnosi.

Pri uresničevanju ideje o TKS, ki je odmevala v zadnjem letu, so sodelovali Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, obe krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, tržaški založbi, Založba tržaškega tiska in Mladika, ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo. Urad je projektu namenil dobrih 200.000 evrov, SSO in SKGZ pa sta prispevali 50.000 evrov.
Prostore na trgu Oberdan v neposredni bližini palače Dežele Furlanije Julijske krajine je odkupil podjetnik, tržaški Slovenec Vanja Lokar. Zanj bo TKS pravo “okno v svet” ne le kulturne, temveč, kot rečeno, gospodarske promocije. “Najlepše bi bilo, da bi bilo v TKS vsak dan nekaj”, je povedal Lokar, ki upa, da bodo sem radi zahajali predvsem mladi in tudi sami organizirali projekte, dogodke in prireditve. Za realizacijo projekta je dejansko skrbel Projektni odbor za vzpostavitev Tržaškega knjižnega središča, ki sta ga vodila predsednik Dejan Podgoršek in podpredsednik Ivo Corva.

Tržaško knjižno središče upravlja podjetje TS360, ki mu predseduje Marij Maver. Po njegovih besedah je zaprtje Tržaške knjigarne pomenilo odraz upadanja slovenskega življa v mestu, zato je potrebno vztrajati. Pričakovanja in želje za nov center so velike – TKS naj bi zaživelo in živelo, dokler bodo na tem jezičku zemlje živeli Slovenci. Maver pri razvoju centra računa na bližnje Slovence iz matice: Istrani in Kraševci so za vogalom, a je povezovanja še vedno premalo.

Tržaško knjižno središče je brez pomislekov življenjskega pomena za plodno, aktivno in vidno življenje tržaških Slovencev. Zdaj je na nas, da vanj stopamo in investiramo ideje zato, da bomo res v centru.

Jernej Šček

Vir: Novi glas.