Izumitelj ladijskega vijaka, ki ga upravičeno štejemo za svojega

V začetku 19. stoletja so parni stroji po stoletju izboljšav končno prišli do takšne stopnje razvoja, da so lahko sprožili industrijsko revolucijo. Kar naenkrat so bili vsepovsod, v vsaki tovarni, na železnici in končno tudi na ladjah.

Ob samem začetku so na ladjah poganjali veliko leseno kolo, ki so ga običajno namestili na krmo, ali pa dva na vsako stran ladijskega boka. Vse skupaj je delovalo precej nerodno in je tudi bilo. Številni izumitelji so si prizadevali, da bi našli boljši način pogona in so tudi ga. V obliki ladijskega vijaka.

Ladijski vijak je v precejšni meri delo češko-nemškega izumitelja, ki je v precejšni meri deloval pri nas. Rodil se je leta 1793 v Chrudimu na Češkem in  študiral v Linzu in na Dunaju. Kot gozdarski inženir je deloval v Istri in Kostanjevici na Krki. Leta 1821 je bil premeščen v Trst, ki je bil takrat avstrijsko okno v svet in največje državno pristanišče.

Leta 1827 je v mestu patentiral ladijski vijak in ga prvič preizkusil na ladjici Civetta. Pot do uspeha je bila dolga. Vijak je opravil svojo nalogo, a kaj, ko je eksplodiral parni stroj. Razvoj ladijskega propelerja se je na osnovi Resslevega dela nadaljeval in leta 1839 je sledila prva čezatlantska plovba s propelerskim pogonom.

Slavno tekmovanje med HMS Rattler in HMS Alecto

Navkljub temu niso čisto vsi zaupali novotariji. Ladje s pogonom na pogonsko kolo in na vijak so tako še lep čas plule druga ob drugi. Dokler niso Angleži s preprostim preizkusom ugotovili, da je vijak resnično boljši način pogona. Zgradili so dve identični ladji. Enako veliki, enake oblike in z enako močnim parnim strojem. HMS Rattler je za pogon imel vijak, HMS Alecto leseno pogonsko kolo. V aprilu leta 1845 so krmi obeh ladij privezali z vrvjo. Obe ladji sta v preizkusu vsaka svoj parni stroj pognali do polnega izkoristka. Sledilo je nekaj puhanja iz dimnikov in valovanja vode, potem pa je HMS Rattler počasi odvlekel Alecto in dokazal superiornost vijaka. Od takrat naprej so ladje na vijačni pogon preprosto boljše.

Pokopan je na Navju v Ljubljani

Od izuma vijaka Ressel žal ni imel kaj dosti koristi. Izumljal je še naprej: konstruiral je stiskalnice, valjčne in kroglične ležaje in aparat za ekstrakcijo barv. Umrl je leta 1857 in je pokopan na ljubljanskem Navju.



1 komentar

  1. Človek, katerega radoveden in iznajdljiv um je prodrl na vsa tehnična področja. Odličen risar in kaligraf. Uspešen botanik, kemik in violinist. Vizionar v svojem času. Na žalost je bil pred svojim časom in smo njegovo genialnost prepoznali šele mnogo let po njegovi smrti.

Comments are closed.