V ponedeljek je Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound objavila novo poročilo, v katerem predstavlja rezultate raziskave o mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Kot kažejo ugotovitve Eurofounda, se ekonomski stroški za družbo zaradi nevključevanja teh mladih ocenjujejo na kar 153 milijard evrov, poleg neizmerljivih stroškov njihove izključenosti iz družbe na splošno. Poročilo bo prvič v celoti predstavljeno na konferenci o prednostnih nalogah na področju zaposlovanja, ki poteka 22. in 23. oktobra v Nikoziji na Cipru.
Evropska komisija je v torek predlagala, naj se državam članicam , ki želijo uporabljati davek na finančne transakcije v EU prek okrepljenega sodelovanja, to omogoči, saj so vsi pravni pogoji za takšno potezo izpolnjeni. V zadnjih nekaj tednih je Komisiji uradno prošnjo za okrepljeno sodelovanje pri davku na finančne transakcije poslalo deset držav: Nemčija, Francija, Avstrija, Belgija, Portugalska, Slovenija, Estonija, Italija, Španija in Slovaška. Te države članice so se strinjale, da izhodišče ostane predlog za uvedbo davka, ki ga je Evropska komisija predstavila septembra lani. Komisija je uvedbo davka na finančne transakcije predlagala septembra 2011 z dvema osnovnima ciljema: da bi se zagotovil pošten prispevek finančnega sektorja v času fiskalne konsolidacije in ker bi bil usklajen pristop na ravni EU v pomoč pri okrepitvi enotnega trga EU. Obdavčene bi bile vse transakcije s finančnimi instrumenti med finančnimi institucijami, če ima vsaj ena od strank pri poslu sedež v EU. Na ta način bi bilo obdavčenih 85 % finančnih transakcij med finančnimi institucijami. Ocenjeni prihodki od davka na finančne transakcije v EU bi znašali približno 57 milijard evrov letno.
Evropska komisija je v sredo predlagala ustanovitev Sklada za pomoč najbolj ogroženim v EU. Ta bo podprl programe držav članic z zagotavljanjem hrane najbolj ogroženim ter oblačil in drugega osnovnega blaga brezdomcem in materialno prikrajšanim otrokom. Komisija je za Sklad v obdobju 2014–2020 predvidela proračun v višini 2,5 milijarde evrov kot del predloga za večletni finančni okvir, sprejetega junija 2011. Države članice bodo pristojne za plačilo 15 % stroškov nacionalnih programov, preostalih 85 % pa bo zagotovil Sklad. Predlog bo nacionalnim organom omogočil prilagodljivost pri načrtovanju in zagotavljanju pomoči v skladu z nacionalnimi programi. Za določitev natančnih meril za dodeljevanje pomoči bodo odgovorne države članice ali partnerske organizacije, saj te najbolje vejo, kako uporabiti pomoč glede na lokalne potrebe. O odobritvi predloga bosta zdaj odločala Evropski parlament in Svet Evropske unije.
Evropska komisija je v četrtek začela javno posvetovanje, namenjeno zbiranju pogledov in zamisli v zvezi s političnimi zavezami k trajnostnemu razvoju, sprejetimi na svetovnem vrhu Rio+20, ki je potekal junija 2012 v Riu de Janeiru. Komisija želi konferenco nadgraditi s posebnimi dejavnostmi in dejanskimi ukrepi za uresničevanje trajnostnega razvoja v EU in po svetu. Rezultati javnega posvetovanja bodo zato osnova za sporočilo Komisije o nadaljnjem ukrepanju po konferenci Rio+20, ki bo predvidoma objavljeno v prvem četrtletju leta 2013. Javno posvetovanje bo posvečeno oblikovanju izhodišč za številna vprašanja politik v zvezi s petimi glavnimi področji: premik k vključujočemu zelenemu gospodarstvu kot sredstvu za doseganje trajnostnega razvoja v EU in po svetu; določitev prednostnih področij ukrepanja ter razmislek o ciljih in kazalnikih na teh področjih; oblikovanje ciljev glede trajnostnega razvoja, podprto s predlogi za spremljanje napredka pri doseganju teh ciljev; proučitev možnosti za učinkovito strategijo financiranja trajnostnega razvoja; ter okrepitev institucionalnega okvira za trajnostni razvoj v sklopu okoljskega programa Združenih narodov in političnega foruma na visoki ravni za trajnostni razvoj. Posvetovanje je odprto za vse zainteresirane strani (državljane, podjetja, organizacije, javne uprave itd.) in bo trajalo do 15. januarja 2013 prek svetovnega spleta.
Da bi prihranili stroške sta ta teden v Strasbourgu prvič potekali kar dve plenarni zasedanji EP, zaporedoma isti teden. Glavni temi ob seznanitvi sklepov Evropskega sveta, ki je potekal prejšnji teden in kjer so voditelji dosegli sporazum o bančni uniji, sta bili tokrat proračun Evropskega parlamenta za prihodnje leto in debata o finančni perspektivi EU od leta 2014 do 2020.
Evropski poslanci so ta teden izrazili nasprotovanje zmanjšanju proračuna EU za prihodnje leto in se zavzeli za novo določitev financiranja v letu 2013. EU proračun predstavlja le okrog 1 % bruto domačega proizvoda EU in parlament želi priljubljene programe EU, kot je Erasmus, zaščititi pred letošnjimi primanjkljaji. Države članice EU in Parlament se bodo o proračunu še pogajali, končni dogovor pa naj bi bil dosežen naslednji mesec.
V razpravi o finančnem programu za leta 2014-2020 pa so se evropski poslanci strinjali, da je potrebno sredstva EU, namenjena raziskavam in konkurenčnosti, povečati. Poslanci so se zavzeli za dobro usmerjen, trden in ustrezen proračun EU, ki bo pomagal usklajevati in krepiti nacionalna prizadevanja, in pozvali k povečanju proračunskih sredstev EU na področjih konkurenčnosti, razvoja malih podjetij, podjetništva, trajnostne infrastrukture, raziskav in inovacij.
Evropski parlament je leto 2013 imenoval za Evropsko leto državljanov. Naslednje leto namreč obeležujemo 20. obletnico vzpostavitve koncepta državljanstva EU, pa vendar se državljani pogosto ne zavedajo vseh pravic, ki jim pripadajo kot državljanom Evropske unije. V prihodnjem letu bodo tako potekali številni dogodki, povezani z ozaveščanjem, predvsem mladih, o pravicah pri delu in življenju v drugi članici Unije, o priznavanju poklicnih kvalifikacij, osebnih in potrošniških pravicah, zdravstvenem varstvu in socialni varnosti ter o programu Erasmus, ki mladim omogoča študij in izkušnje v tujini.
EU je v tem tednu dobila tudi novega komisarja, ki ima nalogo skrbeti za koordinacijo in usklajevanje politik na področju zdravja po Evropi. To je malteški zunanji minister Tonio Borg ki je na položaju nasledil Maltežana Johna Dallija. Dalli je prejšnji teden namreč odstopil – in sicer takoj, ko je evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) nakazal, naj bi komisar vedel in ne preprečil nezakonit vpliv lobistov na sprejemanje zakonodaje o tobačnih proizvodih.
Vira: Press and Communication – Cabinet of EPP Group in European Parliament & ec.europa.eu
Foto: daphnecaruanagalizia.com
