Nastajanje resolucije v Evropskem parlametnu

Vir: Reporter. Ivan Puc opozarja, da je Evropski parlament leta 2009 ob različnih predlogih in osnutkih brez žolčne debate obsodil vse totalitarizme. Ob tem omenja Spomenko Hribar, ki je ob njenem sprejemu resolucije izjavila, da naj bi le ta izpričevala tendenco po prevladi desnice v evropski politiki. A končno besedilo dokazuje, da gre za kompromisni predlog vseh političnih skupin, za katerega je glasovala tudi večina na evropski levici. Avtor navaja, da so  socialisti prispevali v uvodni del formulacijo, »da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati povsem objektivno, ker ne obstajajo objektivna zgodovinska poročila« in pa »ker se uradnih političnih razlag zgodovinskih dejstev ne bi smelo vsiljevati z večinskimi odločitvami v parlamentih«.

Puc zaključuje razmišljanje z opozorilom, da “je leta 2009 vladajoča politika nasprotovala, da bi tudi slovenski parlament potrdil evropsko resolucijo, pri čemer so se njeni privrženci sklicevali na »potvarjanje zgodovine«. (Da gre pri tem za ohranjanje starega prikaza protikomunistične strani v medvojnem spopadu zgolj kot kolaborantskega, je vnovič potrdila Drčar Murko). Besedici sta nekaj nevrednega za človeka zahodne civilizacije, v kateri razum nekaj pomeni.

Zgodovina je spoznavanje zgodovine, saj ne moremo kar neposredno, brez razmišljanja, zreti vanjo, se o njej kar naprej spraševati, vsakršen dvom o njej pa razglašati za potvarjanje. Prav evropski socialisti so v resolucijo dali zapisati, da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati povsem objektivno. Obsodba in spominjanje pa sta etično dejanje in ne uradna politična razlaga zgodovinskih dejstev.”

Več: Reporter