Mag. Gašper Dovžan je, kot sam pravi, najprej mož in oče treh otrok. Sicer pa je tudi strokovnjak s področja človekovih pravic in ustavnega prava. Je avtor strokovne utemeljitve pravice do referenduma o družinskem zakoniku pred Ustavnim sodiščem. Včeraj sva se pogovarjala o njegovem pogledu na vzgojo, družbo in o tem, kakšne razprave si želi ob prihajajočem referendumu.
Kaj pa te je ob predlogu družinskega zakonika spodbudilo, da si se ponovno angažiral in dal na razpolago svoje strokovno znanje?
Kot pravnika me je zmotilo več stvari. Že na samem začetku zakonodajnega postopka neznanska lahkotnost utemeljevanja precej radikalnih sprememb nekaterih temeljnih institutov družinskega prava s strani njegovih zagovornikov, čeprav ti nimajo ne teoretične ne primerjalnopravne opore.
Nadalje me je zmotilo prazno besedičenje pravne stroke, ki je družinsko pravo, ki je izrazito vrednostno pogojeno, skušala obravnavati bodisi izrazito legalistično bodisi preveč skozi prizmo specifičnih interesov odraslih, povezanih z njihovo spolno usmerjenostjo, in premalo skozi prizmo otrok – tudi tistih, ki še niso rojeni.
Nazadnje pa me je zmotilo tudi apriorno izhodišče njegovih zagovornikov, češ da so rešitve Družinskega zakonika edine, ki so skladne z ustavo in edine sprejemljive v demokratični družbi. Tisti, ki jim nasprotujemo, pa naj bi bili nekakšni ‘homofobi’, ki jih je z vidika skupnega dobra najbolje utišati, saj sicer Republika Slovenija ne bo več ustavna demokracija.
Kakšnih razprav bi si želel pred prihajajočim referendumom?
Želim si, da bi bile te čim bolj vsebinske, v znamenju stvarnih argumentov za in proti ter brez osebnih ali institucionalnih diskvalifikacij njegovih nasprotnikov. Upam, da bodo mediji svojo nalogo opravili profesionalno in ne navijaško. Če se bo razvila poštena izmenjava argumentov, bo tudi širša javnost doumela, da gre pri Družnskem zakoniku za normativni eksperiment z družino kot osnovno celico družbe, ki nima ne teoretične ne praktične osnove.
Prinaša tveganja, ki so nesorazmerno višja od koristi, ki jih obeta. Poleg tega ne drži, da nikomur nič ničesar ne jemlje, prav nasprotno; Družinski zakonik vsem zakoncem in zunajzakonskim partnerjem ter materam in očetom jemlje pomen, ki ga imajo pri zasnovanju družine tako po naravi stvari kot tudi skladno z veljavnim ustavnopravnim redom.
Meniš, da bi šlo Sloveniji bolje, če bi se državljani večkrat aktivno vključevali in dali včasih svoje talente in stroko bolj »na voljo«?
Vsekakor. Žal smo postali preveč osredotočeni na svoj lastni, zasebni interes, skupno dobro pa brezbrižno prepuščamo v roke drugih. Prava, vsebinska demokracija zahteva aktivne državljane, ki se angažirajo, ki sodelujejo v javnem diskurzu o pomembnih skupnih vprašanjih, ki pa se nato sprejetim legitimnim in končnim odločitvam tudi prostovoljno uklonijo.
Mislim, da bi v večji meri morali slediti nasvetu, ki ga je nekoč dal nekdanji ameriški predsednik John F. Kennedy: »Ne sprašuj, kaj lahko stori zate tvoja država, vprašaj se, kaj lahko za državo storiš ti«.
Pa je takšno angažiranje posameznika pri nas dobro sprejeto?
Laže bi bilo, če bi tudi širša javnost na čelu z mediji zakonit javni angažma posameznih državljanov štela v dobro države, četudi se z njim ne strinja. Ko bomo v tem smislu postali bolj sproščena družba in posameznikov ne bomo negativno etiketirali zaradi njihovih stališč in angažmaja, ne le da bo šlo Sloveniji bolje, ampak bo poletela!
Več: Iskreni.net
