Nedavno je prišlo ob intervjuju z dr. Andražem Terškom, v katerem se ga je intelektualno posiljevalo s pojmoma »levica in desnica«, in to znova in znova, čeprav je povedal, da ne ve dovolj dobro, o čem je govora.
Intelektualno posiljevanje z nejasnimi floskulami »levica, desnica in sredina« je neusahljiva ovira oblikovanju pristno demokratičnega političnega prostora, zemljevida Slovenije.
Posilstvo dr. Andraža Terška z »levico in desnico«
Ga ni, ki bi lahko nejasno pavšalizirano rabo pojmov »levica in desnica« (in njuna »sredina«), kakršna je posiljevano razširjena po slovenskem javnem prostoru, utemeljil. Ga ni. Primer je intelektualno posilstvo dr. Andraža Terška v nedavnem intervjuju (Portalplus, dostopno – tu), in to znova in znova, navkljub temu, da je povedal, da ne ve dovolj dobro, o čem je govora:
[…] Dejansko ne vem dovolj dobro, o čem govoriva, ko govoriva o tem. Obstoja nemislečega in neodgovornega etiketiranja levo desno se zavedam, ker sta javni prostor in jezik, ki se v njem uporablja, terorizirano ujeta v takšna pačenja, poenostavljanja, take pavšalnosti in te vrste vakuum. To sprejemam samo zato, ker moram, ker nam je to vsiljeno. Zame to nima pomena […]«.
Haha, niste prizanesljivi s tema oznakama […]«.
Joj, kako ste sitni s tem! Moram ponoviti? Pa bom. Zadnjič. Po tej paradigmi, ki sploh ni paradigma, ampak v javnosti nemisleče zlorabljan jezik, se ne opredeljujem […]«. |
Problem 1: temelj pojmov
Vzrok nejasnosti slovenske razprave je v tem, da zadevna uporaba pojmov nima stika z besednjakom temelja te države. Jasen stik s temeljem države je namreč potreben, saj označujemo politični prostor, zemljevid »države«.
Temelj naše države so dne 28. 12. 1991 objavljena besedila Ustave Republike Slovenije (z novelami) in dne 25. 6. 1991 objavljene Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, skupaj z Ustavnim zakonom za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo ob neodvisnosti.
Problem 2: problem je »levica«
V jedru problema je to, da nas vse skupaj zavaja neutemeljena raba pojma »levica«, s kakršno se sili v javni razpravi. Kajti v resnici se z »levico« poizkuša označevati tiste politične procese, ki silijo v ohranitev, obnovitev nedopustne vezi s preteklo izven-demokratično državo – SFRJ.
Stran od nedopustnega procesa nas vodi precizno sledenje temeljnim besedilom naše države, Republike Slovenije. To sledenje – jezikovno, logično in sistemsko-strukturno nas sili v smer, da nedopustnega procesa ne označujemo s pojmi veljavne države, temveč s pojmi izven-veljavne, izven-demokratične države. Označevanje procesa je namreč vezano na preteklo državo SFRJ, ki ni »veljavna« država, temveč je »neveljavna«. Tu se nahaja jedro, nukleus neusahljivo nejasne javne razprave v naši državi – Sloveniji.
Izven-veljavni procesi, ki so v samem bistvu vezani na ne-veljavno, izven-demokratično SFRJ, zato niso nobena »levica« – temveč so neveljaven, izven-demokratičen proces. Ni utemeljeno ta proces označevati s pojmom »levica«, saj je vrednostni temelj procesa ne-veljaven, izven-državen. Vezan je na neko drugo ustavo, tisto od SFRJ in na tam veljaven vrednostni sistem totalitarnega sistema slovenskih prokomunistov.
Posiljevanje v javni razpravi, da naj bi bili ti procesi veljavna »levica«, je ovira nastanku pristne levice in s tem nastanku pristno demokratičnega političnega prostora, zemljevida Slovenije.
Problem 3: preprečiti neveljavno »levico«
Zato javno označevanje procesov, ki so ostali vezani na neveljavno SFRJ, ni veljavna, pristna levica. Temveč gre za proces neutemeljene, izven-demokratične aktivnosti. Javno posiljevanje teh procesov s pojmom »levica« pa zagotavlja nejasno zmedo, s katero se poizkuša zamegliti vez s prejšnjim režimom SFRJ. Slednji je v temelju nasproten sedanjemu državnemu redu, z navedenim zamegljenim procesom pa se državni red Slovenije izpodbija.
V procesu se izpodbija temeljne elemente, ki sedanjo državo ločijo od elementov pretekle totalitarne države slovenskih prokomunistov (SFRJ). V procesu izpodbijani, temeljni elementi sedanje države, Slovenije so:
- prvič: izpodbija se tri sistemsko-strukturne stebre evropske civilizacije: demokracija z delitvijo oblasti, pravna država in pristno varstvo človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.
- drugič: izpodbija se poseben temeljni cilj sedanje države, ki je preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema slovenskih prokomunistov.
Slednje (ad drugič) je vezano na temeljno ustavno dejstvo, temeljni cilj in zgodovinsko poslanstvo naše države – Republike Slovenije. Temeljno ustavno dejstvo je namreč naperjeno zoper totalitarno državo slovenskih prokomunistov – SFRJ – »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice [zaradi česar] za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ« (cit. po tretji uvodni izjavi in 2. odstavka I. razdelka Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije). To temeljno dejstvo je podlaga enemu od temeljnih ciljev zgodovinskega poslanstva slovenske ustave. Kajti, »zaradi bridkih zgodovinskih izkušenj slovenske družbe iz obdobja bivšega komunističnega totalitarnega sistema je v zgodovinsko poslanstvo slovenske ustave vgrajen tudi njen temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema.« (cit. primerjaj s točko 7 obrazložitve ustavne odločbe Up 301/95, dostopno – tu).
Zato je treba proces nejasnega posiljevanja in zamegljevanja neveljavne »levice«, ki ohranja vez s totalitarnim sistemom slovenskih prokomunistov, zavreči in preprečiti, saj je neutemeljen.
Utemeljitev levice in desnice (1. ustavna raven)
Napravimo še utemeljitev pristne levice in desnice (ter njune sredine), in sicer na 1. ustavni ravni »veljavne« države.
Prva (1.) ustavna raven pristne levice-sredine-desnice se nahaja v veljavni sintagmi 1. člena Ustave, ki se glasi: »Slovenija je demokratična republika.« Na tej podlagi se prva orientacijska dilema znotraj-veljavnega političnega prostora nahaja v točki, ki je enako oddaljena od prve in druge besede, ki tvorita besedno zvezo – demokratična republika. Prva orientacijska dilema pristne sredine je torej v središčni točki med :
- demokratskim (levo) in
- republikanskim (desno).
Opozorilo: Z izidom utemeljitve – demokratski (levo) vs republikanski (desno) – političnega zemljevida Slovenije ne gre za Ameriko. Temveč gre za sledenje globini prve sintagme slovenske Ustave.
Pred event. odzivom, da naj bi bil pomen levega prilastka »demokratična« v celoti impliciran že v osebku »republika« je treba nadalje opozoriti, da bi to pomenilo neutemeljeno posiljevanje enega in istega pomena različnim – svojstvenim, edinstvenim (angl. unique) – pojmom.
Pred event. vzvišeno prokomunistično indoktrinacijo, da naj bi beseda »republika« označevala zgolj in samo formalno pozicijo države, po kateri Slovenija ni (več) monarhija, pa je treba v dajanju prednosti vsebini pred obliko opozoriti, da Republika Slovenija ni ustanovljena dne 25. 6. 1991 iz nobene monarhije, temveč iz totalitarne »republike« (SFRJ).