Inštitut Nove revije in Inženirska akademija Slovenije sta v okviru serije Sedanjost za prihodnost pripravila tematsko razpravo Razvijanje vrednostnih verig in prihodnost Slovenije ter utemeljitev potrebe za obči razvojni konsenz. Kot sta v uvodu povedala snovalca večera, Tomaž Zalaznik in Jože Vižintin, je bil njegov namen v združitvi moči tehnikov in humanistov za skupne razprave in posledično skupni apel za bodoč razvoj Slovenije.
Stane Pejovnik, predsednik Inženirske akademije Slovenije, je v uvodnem nagovoru najprej izpostavil iskanje razlik med naravoslovjem in humanistiko, da bi lahko končno prišli do kvalitetnejšega konsenza, ki mora po njegovem mnenju temeljiti predvsem na etičnosti raziskovalcev na obeh področjih. “Če hočemo napredek naše družbe se moramo o nekaterih stvareh dogovoriti in iskati pot naprej,” je še prepričan Pejovnik.
Peter Glavič je v nadaljevanju predstavil obsežno analizo stanja gospodarstva, znanosti, razvoja in okolja v Sloveniji, ki jo je naslovil Iz napačne v novo strategijo Slovenije. Pri svojem izvajanju prikazal preveliko odvisnost od kreditiranja, ugrabljena podjetja, neprimerno plačno politiko in še marsikaj, kar prispeva k padanju na praktično vseh evropskih in svetovnih lestvicah konkurenčnosti in kvalitete življenja (z izjemo novejše lestvice Svetovne banke, na kateri je Slovenija pridobila šest mest). Glavič meni, da Slovenija ne more konkurirati s poceni delovno silo in poceni državo, marveč bi morala krepiti kakovostno izobraževanje, javno upravo, zdravstvo in infrastrukturo ter lastne razvojne centre.
Vojteh Leskovšek je predstavil koncept krožne proizvodnje kot gonilne sile za inovativne izdelke, procese in sisteme. Krožna proizvodnja izkorišča sicer sekundarne surovine in proizvaja izdelke, ki zmanjšujejo negativen vpliv na okolje ter prispevajo k trajnostnemu razvoju. Leskovšek je mnenja, da se je v Sloveniji že precej razvila na področju avtomobilske industrije.
Rok Uršič se je v svojem referatu naslanjal na 50. obletnico Moorovega zakona, ki je prineslo revolucionarne spremembe še posebej v računalništvo. Uršič je prepričan, da posledično danes zmogljivost ni več problem, marveč je problem osmisliti svet, humanizirati svet, pri čemer sodelujeta tako naravoslovje kot humanistika. Spomnil je tudi na vzpon start-up-a, kjer se kaže sposobnost apliciranja znanja preko več disciplin, odzivanja na potrebe ljudi, poskus delati svet boljši.
Večer je pred razpravo zaokrožil Dean Komel, ki je v svojem izvajanju zasledoval utemeljevanje potrebe za obči razvojni konsenz. Pri tem je poudaril vlogo humanistike, ki artikulira vprašanje smisla, katero ima vedno družbeni značaj.
