Avtor: Lorax. Vir: Lorax. Sedanjost premore obilico ironije. Dvajset let po padcu železne zavese, ki je združil vzhod in zahod Evrope ter pripeljal do padca meja in skupne valute, se zdi, kot da je njena usoda na milost in nemilost prepuščena dvoboju med nekdanjim predsednikom komunistične mladine in harvardskim diplomirancem iz vplivne družine.
Ponovne volitve v Grčiji so v mnogočem deja vu. Po prvem neuspehu je ponovljeni Irski referendum v drugo omogočil uveljavitev Lizbonske pogodbe, a Grčija, se zdi, bo trši oreh. Država, ki jo je The Economist pred sedmimi leti uvrstil na seznamu kakovosti življenja na 22. mesto, do izbruha krize pa je beležila kar 14 zaporednih let gospodarske rasti, usodnega leta 2008 je »statistično« dosegla 94% povprečja Evropske unije, je v popolnem razsulu. Vodja proevropske desnice Samaras na predvolilnih shodih svari, da volitve odločajo o prihodnosti otrok: »Ali ostajamo v evru, ali ne, o tem odločamo na nedeljskih volitvah!«
Presenetljivi zmagovalec prejšnjih volitev, ki pa mu ni uspelo sestaviti koalicije, mladi vodja levice Tsipras mu ni ostal dolžen in je vsem tistim, ki so doslej mukoma zbirali 130 milijardni reševalni paket zabrusil: »če ena od držav izstopi iz evra, evroobmočje pade.« in še: »če nam ne izplačajo naslednjega obroka, bo evroobmočje naslednji dan propadlo!« Tsiprasu je s takšno retoriko na svojo stran uspelo pridobiti množico Grkov, kar po petih letih krize, ob 23% brezposelnosti in krčenju gospodarstva, ki se je lani zmanjšalo za novih 6,5%, ni presenetljivo. A njegovih napovedi se je lotil celo socialistični voditelj Francije, ki je grške levičarje posvaril, češ, če bodo po volitvah dane obljube pozabljene, »bodo mnoge države za evroobmočje brez Grčije«. Kakršnakoli že bo odločitev volivcev, ali bodo izbirali s srcem ali z glavo, svet je tokrat bolj pripravljen na balkanski bankrot.
V ponedeljek se v Mehiki sestanejo voditelji najvplivnejših držav G20, v torek začnejo dvodnevno zasedanje ameriški centralni bankirji, v četrtek finančni ministri evroobmočja, v petek pa voditelji štirih največjih gospodarstev, ki si delijo evro. Volilni izid z Balkana, kot kaže, tokrat ne bo zamajal svetovnega reda, kakršenkoli že je.
Bruseljski dnevnik Matjaža Trošta. Vir: MMC RTV SLO. Napovedovanje prihodnosti raje prepustim drugim, tudi grščina mi ne gre. A če bi verjeli črnogledim napovedim, potem po volitvah v Grčiji v območju z evrom pričakujemo kaos.
Nemara bi se vprašali, ali so Grki sploh želeli biti predmet reševanja na tak način. Opazite nadrealizem, ki veje iz vesti, da se zaradi nevzdržnih razmer v središču Aten, v središču Evrope, ubijajo upokojenci, zdravstvena blagajna je izčrpana, ljudje (očitno nekateri to le lahko počnejo) dvigujejo ogromne vsote denarja? Vse to je priprava na kaos?!
Vzpon levičarske stranke Siriza. Vzpon skrajne desnice. Zmes, ki ne dopušča veliko dvomov o tem, v kako slabih razmerah se je znašlo grško prebivalstvo. Grško gospodarstvo je v petem letu recesije, brezposelnost se krepi; brez dela je več kot polovica mladih. Tamkajšnje finančno ministrstvo je denimo priznalo, da ima Grčija denarja le še za julijske plače in pokojnine, prihodki države pa so za 666 milijonov evrov nižji od načrtovanih 18,9 milijarde evrov za prvih pet mesecev letošnjega leta. Začasna vlada naj bi med enomesečnim mandatom sprejela ukrepe, s katerimi je preprečila prekinitev dobave električne energije zaradi likvidnostnih težav dobaviteljev. Revščina je realnost za petino grškega prebivalstva. Za Grke kaos ne prihaja. Za Grke je kaos očitno že naravno stanje.
Krizni scenariji
Nedeljsko vnovično testiranje volje ljudstva je bolj kot kaj drugega v Bruslju razumljen kot referendum o evru. Govorica trga, ki ob nepravilnem izidu napoveduje kaotične razmere za finančni vidik območja z evrom ima nedvomno ozadje, ki se meri v evrih ali dolarjih. Meri se v škodi, ki jo utegne predvsem za banke, s tem države, prinesti morebiten dejanski grški bankrot ali nemara izstop iz območja z evrom. Evropski denarni komisar Olli Rehn pravi, da se zavedajo, da se »finančni trgi gibljejo hitro«, a da je treba dati Evropi čas za potrebne demokratične postopke, ki sodijo v okvir evropske integracije.
Evropska centralna banka napoveduje pomoč sicer vzdržnim bankam, ki bi se znašle v težavah. »Obstajajo resna negativna tveganja. Ta tveganja izhajajo predvsem iz povečane negotovosti,« je dejal šef ECB-ja Mario Draghi.
Na neugoden izid grških volitev se pripravljajo tudi druge banke. Skupina G20, ki bo izide volitev pričakala (kako prikladno) na drugem koncu sveta, je pripravljena na morebitno stabilizacijo finančnih trgov z zagotavljanjem likvidnosti, če bi se vse skupaj pregrdo končalo. V tem tednu smo lahko slišali tudi za številne kvazinačrte, o katerih se pogovarjajo, t. i. krizne scenarije soočenja z grškim ne evru. Prepoved dvigovanja denarja oziroma omejitev višine zneskov pri dvigu, omejitev pretoka kapitala, oseb. Evropska komisija je med tednom priznala, da nudi pravno pomoč za pripravo tovrstnih scenarijev. Sicer pravi, da sama tovrstnih ne pripravlja.
Ponedeljek
Kaj bo prineslo glasovanje v nedeljo, je nejasno. Še več, kaj v teh razmerah dejansko lahko spremenijo volitve? Lahko zmaga leva stranka Siriza, ki nasprotuje programu pomoči Grčiji, ker ta od države zahteva boleče varčevalne ukrepe in strukturne reforme. Lahko sestavi vlado in odstopi od programa pomoči? Vprašanje je, ali bo Grčija lahko do konca poletja ostala likvidna. Bankrot? Drahma? Kaj se zgodi z milijardami, ki jih je Grčija že pospravila?
Če zmaga desnosredinska Nova demokracija, je vprašanje, ali bo zmožna sestaviti vlado. Se soočiti s politično težo, ki jo prinaša bržčas visok delež tistih, ki bodo rekli ne varčevalnim ukrepom. Obeta pa si najbrž lahko nekakšno omilitev pogojev mednarodne pomoči. “Nočem, da bi Evropo obravnavali kot bolno celino,” je v četrtek v Rimu dejal francoski predsednik Francois Hollande.
Grčija je majhna država. Njeno gospodarstvo je v primerjavi z nemškim ali francoskim relativno drobno. Dve leti po prejemu prvih milijard smo še vedno tam, kjer se je vse skupaj začelo. Na robu bankrota in izstopa iz območja z evrom. Ali nam to pove več o Grčiji ali o Evropi in območju z evrom, pa je lahko teoretično vprašanje.
