“Grešimo v smislu internacionalizma in damo slovenstvo na drugo, tretje mesto!”

zagovor slovenscine
Nagovor Milčka Komelja.

Slovenska matica je z namenom argumentirane razprave ob robu ob vladnih predlogov sprememb Zakona o visokem šolstvu, k pod drugačnimi pogoji kot doslej predvideva uvajanje tujih učnih jezikov, pripravil srečanje Zagovor slovenščine. Uvodoma je predsednik Slovenske matice prof. dr. Milček Komelj predloge sprememb zakonodaje označil kot ozkosrčen pogled na slovenščino, ki se razume kot omejitev, in kot kratkoviden za narodni obstoj. Po njegovih besedah se tako univerza od čuvarke spreminja v grobarko slovenskega jezika, v takšnem konteksu pa nam ne univerza ne država nista več potrebni. Za Komelja je slovenski jezik povezan z ohranjanjem identitete, s kulturnim razvojem in specifičnim ubesedovanjem sveta, ki se mu ne smemo odreči, sicer tudi univerzi sledi neprepoznavnost in provincialnost. Razloge za vladne spremembe učnega jezika vidi v pohlepu, v želji po videzu veljave ter dobičku, zaradi česar bi dopustili potujčevanje na mednarodnem trgu. Siromašenje slovenskega jezika na znanstvenih področjih bi vodilo v splošno kulturno stagnacijo, je prepričan predsednik Slovenske matice, zato je potrebno slovenščino na univerzi in v javnem življenju negovati.

Nadaljno razpravo je povezovala prof. dr. Tatjana Rojc, odprl pa videoposnetek izjave Borisa Pahorja. Pisatelj je predlog zakona ob 25-letnici državnosti označil za absurdnega, kot izraz hlapčevstva (“Prešern in Cankar bi se obrnila v grobu”) in zanikanja identitete. Kritičen je bil do slovenske države, ki nikjer ne poudarja slovenstva, ki ga ni mogoče ohraniti, če se ga ne zavedamo. Vprašal se je, o čem se bodo mladi v globaliziranem svetu pravzaprav pogovarjali brez nacionalne zavesti. Meni, da bi bil takšen svet precej dolgočasen. Boris Pahor še pravi, da grešimo v smislu internacionalizma in dajemo slovenstvo na drugo ali tretje mesto. Predlog zakona po njegovem mnenju ne pride v poštev in da bi univerza izgubila njegovo spoštovanje, če bi kaj takšnega uveljavila.

Sledili so prispevki prof. dr. Tatjane Rojc, dddr. Evgena Bavčarja in Miroslava Košute, ki so na slovenščino pogledali predvsem z vidika človeka, ki živi in deluje v okolju, kjer raba slovenščine ni samoumevna. Kot se je izrazila Tatjana Rojc so prav primorski literati zagovorniki “odrezanega jezika” in ob tem spomnila na izkušnjo Alojza Rebule, za katerega je obstajala le slovenska univerza. Gre ji za avtentičnost slovenskega jezika, da ga ne bi folklorizirali in sami sebe kolonizirali v prepričanju, da je tuje boljše kot naše.

Dddr. Evgen Bavčar je potegnil vzporednice z vlivanjem vrelega olja v grla, ki so v času fašizma govorila slovensko, in se vprašal, ali si bomo Slovenci sedaj vrelo olje vlivali kar sami. Kako težko je v Evropi priti do stanja duha, da lahko govorimo lastni jezik, brez katerega nam sledi izbris identitete, opozarja Bavčar. Ideji identitete in samostojnosti pa sta se razvijali najprej v jeziku, in če zapostavljamo jezik, zapostavljamo vse tiste, ki so se za v zgodovini za to prizadevali. Za Evgena Bavčarja je slovenski jezik priviligiran, je jezik, v katerem se moli, je tudi jezik liturgije. S predlogom zakona se po Bavčarjevem mnenju kastriramo od evropske in lastne zgodovine. Kaj takšnega v Franciji nikoli ne bi prišlo vpoštev, saj tudi tuji akademiki govorijo striktno francosko. Evgen Bavčar še opozarja, da le v lastnem jeziku govorimo v lastnem imenu, sicer ne bomo več Slovenci, ampak podaniki. Ob koncu si je prejemnik najvišjega francoskega priznanja legije časti še zaželel, da bi lahko še naprej govoril slovensko.

V nadaljevanju je izjavo akad. Nika Grafenauerja prebrala prof. mag. Mance Erzetič. Prof. dr. Boris A. Novak je opozoril na pretirano poudarjanje etničnega vidika slovenščine, s filozofskega stališča pa je pomembnost slovenščine opredelil prof. dr. Dean Komel.

Videoposnetke s srečanja Zagovor slovenščine najdete na povezavi.