Gospa katastrofa

Avtor: Silvester Šurla.

Slovenija bi zdaj potrebovala osebnost, kot je bila pokojna Margaret Thatcher. Legendarni britanski premierki je s klasično liberalno ekonomsko doktrino, ki sta jo utemeljila Friedrich A. Hayek in Milton Friedman, z ekonomskimi in socialnimi reformami v osemdesetih letih prejšnjega stoletja uspelo prestrukturirati britansko gospodarstvo in državo na koncu potegniti iz krize.

Thatcherjeva je izpeljala veliko privatizacijo podjetij v državni lasti, znižala davke in omejila javno porabo ter neizprosno obračunala s sindikati, ki so bili glavni zaviralci sprememb na bolje. Velika Britanija je konec sedemdesetih, v gospodarsko najtežjem obdobju po drugi svetovni vojni, premogla močno politično osebnost, ki je odločno udarila z roko po mizi, zaradi česar velika večina Britancev še zmeraj živi bolje kot bi sicer.

Namesto političarke, kot je bila Thatcherjeva, je na oblast pri nas v najtežjem obdobju po osamosvojitvi prišla oseba, ki je njeno popolno nasprotje. Pravzaprav je že vsakršna primerjava Bratuškove s Thatcherjevo velika žalitev za legendarno Železno lady. Slovensko vlado zadnji mesec dni vodi najbolj neprimerna in nekompetentna osebnost v zgodovini mlade države, ki se jo je že prijel naziv »gospa katastrofa«. Gospo, ki se v vsej osebni in politični nadutosti ne zaveda svojih slabosti, pred katerimi v imenu emancipacije na obe očesi mižijo samo še najbolj goreče levičarske feministke. »Gospa katastrofa« pa iz dneva v dan dela večjo sramoto Sloveniji, vse dotlej, ko naj bi komisija na FDV tudi uradno njen magisterij razglasila za plagiat. Če se bo to res zgodilo, bo Bratuškova še isti dan odstopila, kot je obljubila koalicijskim partnerjem.

»Gospa katastrofa« namesto nižjih napoveduje še višje davke. Da bo višji DDV po njenem najmanj škodljiv za gospodarstvo, je oznanila na petkovi tiskovni konferenci. Dan potem ko so v državnem zboru še enkrat znova prestavili glasovanje o zapisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo, po katerem lahko država porabi samo toliko, kot ustvari. Zahtevani donosi na slovenske obveznice pa ostajajo v višavah tik pod sedmimi odstotki, ker pač tuji finančni trgi ne verjamejo praznim obljubam Bratuškove: ne v slovenščini ne v polomljeni angleščini. Njena marionetna vlada, ki jo v resnici vodi trojka stricev iz ozadja (Kučan-Golobič-Janković), pomeni največjo grožnjo reformam za izhod iz krize: sanaciji bančnega sistema po slabi banki in privatizaciji podjetij v državni lasti.

Te ljudi, kot pravilno ugotavlja ekonomist Jože P. Damijan, zanima predvsem tretji val privatizacije (to je glavni razlog za padec druge Janševe vlade), ko se bodo karte, po preteklih procesih lastninjenja in tajkunizacije, še enkrat delile na novo. Da bodo njihova gospodarska in finančna omrežja preživela krizo, je treba skrbno izbrati tistih 30 posvečenih podjetij, ki naj bi jih država reševala po posebnem postopku. Kot je DZS oziroma so Terme Čatež v lasti močno zadolženega Golobičevega tajkuna Bojana Petana. Ali pa prezadolženi konglomerat Pivovarne Laško, ki ima kljub finančni krizi še vedno v lasti medijski hiši Delo in Večer, ki sploh ne sodita v njihovo osnovno dejavnost in bi ju morali že zdavnaj prodati, pa ju ne, in to izključno zaradi politično-propagandnih razlogov.

»Gospa katastrofa« pa ni edini problem sedanje vlade, žal je zelo pomembni funkciji finančnega ministra nedorasel tudi Uroš Čufer. Po katastrofalnem nastopu Bratuškove na CNN se je še isti večer povsem blamiral tudi on, ko je vendarle pokukal iz mišje luknje in v Odmevih iz ust bruseljske dopisnice javne hiše RTV menda prvič slišal za nekakšno previdnostno posojilo v višini desetih milijard evrov, ki ga je Sloveniji priporočil Inštitut za mednarodne finance (IIF) iz Washingtona. To bi nam po evropskem mehanizmu stabilnosti omogočilo lažji in cenejši dostop do finančnih trgov.

Državljanom, ki moramo iz dneva v dan gledati to kompozicijo, ki pelje Slovenijo v propad, očitno preostaneta samo še dve možnosti: da kupimo enosmerno letalsko vozovnico in si poiščemo delo v tujini, pa čeprav na začetku povsem na dnu za pultom McDonald’sa, ali pa počakamo na prihod evropske trojke, ki bo državo v zameno za mednarodno finančno pomoč poskušala spraviti v red.

Na porazno marionetno vlado Alenke Bratušek pa ni mogoče računati. Vsak naslednji dan, ko je na oblasti, je izgubljen.

Vir: Reporter