Libijski predsednik Moamer el Gadafi je bil rojen 07. junija 1942 pod šotorom Beduinskega plemena v bližini mesta Sirta. V tem mestu je kasneje zgradil svojo letno rezidenco, čeprav se od šotora ne more ločiti, tudi, ko potuje po svetu: od New Yorka do Brusla. Z vojaškim pučem je 01. septembra 1969 vrgel z oblasti libijskega kralja Idrisa in namesto monarhije je uvedel teroristični absolutizem. Zaradi bogatih ležišč nafte je Libija ena izmed najbogatejših afriških držav. Sedaj Gadafi simpatizira s Srbijo in se zelo trudi, da bi čim manj afriških držav priznalo Kosovo kot samostojno državo.
Po revoluciji v Libiji sredi sedemdeset let prejšnjega stoletja je bil najpomembnejši finanser mednarodnega terorizma. Odgovoren je bil za eksplozijo bombe v ameriškem letalu, ki s je zrušilo nad škotskim mestom Lokerbi, za eksplozijo bombe leta 1972 (med olimpijado) v Berlinu, z orožjem je podpiral IRO in separatistične režime v Iranu med spopadom z Irakom, v Palestini, Čadu, Sudanu itd. Idejno se je močno zgledoval po egiptovskem predsedniku Gamalu Abdelu Naserju.
Po prihodu na oblast je takoj začel reformirati libijski fevdalizem: prepovedal je uporabo krutega šeriatskega prava (sekanje rok, obglavljanje in kamnanje) iz Libije pa je pregnal Italijanske in Židovske kolonialiste. Po vzoru Mao Ce Tunga je izdal »tri zelene knjižice«, s katerimi je razglašal tako imenovani islamski socializem, kot vladavino ljudstva republiko Libija pa je preimenoval v Đamaharijo, kar pomeni »država vseh«. Tako je Libija postala edina država na svetu, kjer vlada demokracija celotnega naroda z Narodnim kongresom, ki mu načeluje generalni sekretar, predsednik Gadafi.
Foto: Wikipedia
