Enkrat avtorski honorarji, drugič dodatek za stalno pripravljenost. Prvič zakonito, drugič celo nezakonito. Obakrat za večino državljanov, ki prav dobro vedo za vsak evro v svoji denarnici, nepredstavljiv priboljšek k plači. A bolj kot debelina denarnic posameznikov po dveh visokošolskih aferah v manj kot letu dni je zanimiv vzorec razmišljanja naših izobražencev par excellence. Največ in najbolj kakovostno običajno delajo vodstveni delavci. Celo tako dobro, da ukinejo dodatek za stalno pripravljenost, ki bi ga bolj upravičeno prejemali informatiki, vodje vzdrževanj ali hišniki. In ga porabijo zase. In to navkljub temu da je v univerzitetnem kastnem sistemu že prepad med visokošolskimi mandarini in mladimi, ki običajno začenjajo preobrazbo v akademika kot prekarci, dovolj globok. Včasih pa zmanjka kar denarja za študijske programe, torej za študente.
Imena delivcev priboljškov se pogosto ponavljajo. In ni redko, da so med njimi zagreti zagovorniki vitke države in zategovanja pasu, bodisi kot predstavniki vlad ali neodvisni strokovnjaki. Za javnosektorsko aristokracijo zmanjševanje plač ni in ne more biti problem, saj so zelo inovativni pri popravljanju plačnega sistema in iskanju “novih instrumentov”. Pa četudi ocenijo, da je večerni pogovor z akademskim kolegom iz tujine čisto podoben nujni presaditvi organov ali hišniški akciji, da počen ventil profesorju ne bi poplavil katedre.
Več lahko preberete na vecer.com.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
