Članstvo v Evropski uniji je bilo nedavno nazaj eno glavnih prioritet naše države. Z vstopom smo to tudi slavnostno obeležili in optimizma ni manjkalo. Mnogi so mnenja, da je Evropska unija najboljši evropski projekt, ki je garant za mir, večjo gospodarsko stabilnost in blaginjo. Evropa je danes sinonim za optimizem in demokratično okolje, ki nudi vsakomur enake priložnosti. Čeprav bi lahko nekateri spričo evroskepticizma dejali, da so to le fraze, je dejstvo, da je najboljša politična in gospodarska rešitev evropskih držav, njihovo mesto v Evropski uniji. Od tod tudi še vedno veliko zanimanje za pridružitev Evropski uniji.
Ideja združene Evrope
Zamisel o združeni Evropi je bila pred njeno uresničitvijo v glavah posameznikov že mnogo prej. Tako je pisatelj Viktor Hugo razmišljal o združenih državah Evrope kot o skupnosti, ki bi temeljila na načelih humanosti. Dejal je, da bo prišel dan, ko se bodo vsi narodi stare celine združili v višjo obliko skupnosti in ustvarili evropsko bratovščino, brez izgube svojih značilnosti in osebnosti po katerih se razlikujejo med seboj. Pri uresničevanju ideje o združeni Evropi se moramo posebej spomniti Jeana Monneta, ki je s svojimi sodelavci oblikoval projekt Skupnosti za premog in jeklo. Za svoje zasluge za idejo o evropski skupnosti je bil leta 1976 proglašen za državljana Evrope. Monnetovo zamisel je kasneje javno predstavil in nadaljeval v praksi Robert Schuman.
Dan Evrope
Evropa ima tudi svoj dan, svoj praznik, ki ga vsako leto obeležujemo 9. maja pod imenom Dan Evrope. Tega dne, leta 1950, je namreč takratni francoski zunanji minister Robert Schuman javno predstavil predlog ustanovitve Evropske skupnosti za premog in jeklo. Predlog je bolj znan kot Schumanova deklaracija in ga štejemo kot začetek ustanovitve integracije, ki jo danes poznamo v obliki Evropske unije. Schumanova deklaracija je obsegala povezovanje Nemčije in Francije v proizvodnji tedaj strateških surovin premoga in jekla in to v okviru Evropske skupnosti za premog in jeklo (ECSC). Pristop k ECSC je bil odprt tudi za druge evropske države, zato so v formalnem ustanavljanju te skupnosti s podpisom Pariške pogodbe 18. aprila 1951 poleg Francije in Nemčije sodelovali še Italija in države Beneluksa. Proces združevanja evropskih držav se je nadaljeval v Rimu leta 1958 z ustanovitvijo Evropske ekonomske skupnosti (EEZ), kateri so se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pridružile Velika Britanija, Danska in Irska, v osemdesetih pa Španija, portugalska in Grčija. Evropska integracija, danes znana pod imenom Evropska unija, se je neprestano širila. Zadnja razširitev je bila leta 2004, v okviru katere je postala polnopravna članica tudi Slovenija. Danes šteje Evropska unija 27 držav članic in še predvideva razširitev. Tako za članstvo kandidirajo še nekatere druge države.
Praznovanje Dneva Evrope
Dan Evrope je priložnost za številne aktivnosti, katerih namen je približati Evropo njenemu prebivalstvu. Širom po državah članicah se ob Dnevu Evrope odpirajo tematske razstave, potekajo kulinarični dnevi na katerih predstavljajo nacionalne specialitete, ponekod praznujejo ta dan tudi bolj spektakularno, na primer z ognjemeti, okraševanjem mestnih znamenitosti z barvno osvetljavo ali odkrivanjem spominskih obeležij. Dan Evrope pa ne praznujejo samo v državah članicah, ampak tudi v državah, ki to želijo postati. Pri nas ob Dnevu Evrope potekajo dogodki in prireditve, ki jih organizirajo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo, Urad Vlade za komuniciranje kot tudi druge institucije in organi. Dan Evrope, ki poteka v Tednu Evrope je obeležen z razstavami, predstavami, festivali, v večjih slovenskih mestih pa lahko tudi vidimo stojnice z informativno-promocijskim gradivom o Evropski uniji – o njenih aktivnostih in tudi perečih vprašanjih.
Foto: europa.eu