Beseda podjetnik v slovenskih razmerah sproža mešane odzive in razumevanja, pogosto se celo zdi, da prevladujejo izrazito negativna, zaznamovana »s škodoželjnostjo, ki je bila v teh krajih zasejana na osnovi podjetništvu sovražnega delovanja celotnega državnega aparata« v prejšnji nedemokratični ureditvi. To je le ena izmed ugotovitev pogovora, ki so ga založba Družina, Katoliški inštitut in njegova Fakulteta za poslovne vede ter Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije (ZKPS) priredili ob nedavnem izidu knjige Podjetnik in. njegov poklic slovenskega rojaka iz Argentine, ekonomista dr. Marka Kremžarja.
Uvodno ugotovitev o (post)socialistični zavistni škodoželjnosti in zavisti je izrekel Matej Kovač, pisec spremne besede h Kremžarjevi knjigi, podjetnik, ki ta čas večino časa preživi na Hrvaškem in v Turčiji, kot pisca komentarjev pa ga poznajo bralci tednika Družina in spletnega Časnika.si pa ga poznajo predvsem kot pisca komentarjev, v katerih se pogosto loteva prav ekonomsko-političnih zagat in slepih ulic, v katerih se je slovenska družba znašla zlasti zaradi nepredelanih usedlin iz preteklosti.
Slovenski podjetniki imajo trojni izvor
Iz teh usedlin sicer izvira tudi v marsičem razumljiva kritičnost do nekaterih pojavov med slovenskimi podjetniki. Ti imajo namreč, kot ugotavlja Kovač, trojni izvor: v podjetniškem »stanu« so se pri nas po spremembi sistema znašli tisti krogi, ki so poskušali in jim je v mnogih primerih tudi uspelo zlorabiti v propadlem gospodarskem režimu pridobljena upravljavska upravičenja in jih pretvoriti v lastninska upravičenja. Druga vrsta podjetnikov, ki po Kovačevih besedah »k sreči izumira«, so tisti, ki so podjetništvo v novem administrativnem okviru videli predvsem kot priložnost za prevare in goljufije. Njihovo ravnanje je bilo mogoče predvsem zato, ker je (bila) možnost, da bodo za svoje prestopke hitro sodno procesirani, tako majhna, da nanje ni imela nikakršnega preventivnega učinka. Za obema skupinama »podjetnikov« so praviloma ostajala poslovna pogorišča, prevarani delavci in mali delničarji oziroma ogoljufani kupci in kreditorji.
Duhovna, stvariteljska razsežnost podjetništva
Tretjo podjetniško skupino pa sestavljajo ljudje, ki so z lastnim delom, inovativnostjo in kapitalom ob zavestnem tveganju prepoznali in uresničili poslovno priložnost ter ustanovili podjetja, ki so skozi razvoj iz garažnih in obrtnih razmer neredko prerasla tudi v pomembne delodajalce.
V to skupino sodi tudi drugi sogovornik pogovornega večera, Janez Debevec, direktor podjetja Faram Co., ki že 25 let nastopa na trgu prodaje osebnih, tovornih, gradbenih ter kmetijskih pnevmatik. V poslovne vode je »skočil« iz razmeroma dobro plačane in varne službe v Slovenski vojski in se tako odločil za po eni strani tvegano in naporno življenjsko pot, ki pa je po drugi strani ob številnih izzivih prinesla tudi veliko zadovoljstva, srečevanj z novimi ljudmi, kraji, kulturami. Debevec je, izzvan z vprašanjem voditeljice pogovornega večera Kaje Kosec, članice ZKPS, med drugim spregovoril tudi o duhovni, stvariteljski razsežnosti podjetništva. Uspešen podjetnik namreč prepoznava priložnosti, mimo katerih vsak dan hodi veliko ljudi, pa jih ne vidijo. Kako to pojasniti? Nekateri to razlagajo kot srečo pri uresničevanju pogosto skorajda norih zamisli, drugi govorijo o pravih ljudeh na pravem mestu ob pravem času, sam pav luči vere vtem vidi »milost Svetega Duha«, za kar je vsak dan svoje poslovne poti zavestno hvaležen.
Poslovna pot vsakega podjetnika, ki svoje poslanstvo utemeljuje v etičnem odnosu do vseh deležnikov, je tesno povezana s krepostmi, kot so razumnost, pogum, zmernost in pravičnost. Prav kreposti so, ne da bi avtor to posebej izpostavljal, tudi rdeča nit Kremžarjeve knjige.
Eden ključnih izzivov sodobnega podjetništva je torej, kako jih pri svojem delu, v katerem se prepletata svoboda in odgovornost, primerno uresničevati, da »obotavljivosti ne ‘prodamo’ za zmernost, lahkomiselnosti za pogum, skopuštva za zmernost, farizejstva in nevoščljivosti za pravičnost,« je dejal Matej Kovač.
Podjetniški poklic je v tem pogledu nenehno iskanje ravnovesja, slovenskim podjetnikom pa je pri tem, »da bi bili poslovno uspešnejši in hkrati boljši ljudje«, v veliko spodbudo in pomoč prav Kremžarjeva knjiga.
Vir: Tednik družina, foto: Katoliški inštitut
