Družinski zakonik: pred parlamentom v znamenju veselja (foto)

Septembra 2009 je minister Svetlik predstavil predlog Družinskega zakonika, kmalu za tem se je ustanovila Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, ki je z več kot 65.000 podpisniki največja civilna pobuda v samostojni Sloveniji. Ta organizacija je v torek pred parlamentom organizirala shod za družine, ki je bil organiziran zaradi   glasovanja o končnem predlogu zakonika, ki ga bo Državni zbor predvidoma opravil v četrtek. V kopici zborovanj na temo družinskega zakonika se je tokratnega shoda udeležilo največ ljudi – po oceni organizatorja 3.500.
 
Tokratni shod v znamenju harmonike in narodnih noš
Na shodu je bilo čutiti veliko veselja. Bilo je presenetljivo veliko število slovenskih zastav. Med udeleženci je bilo opaziti veliko število otrok, zakoncev in tudi starih staršev. Prostor pred parlamentom je bil premajhen za vse prisotne, zato so bili udeleženci tudi po parkirišču in po ploščadi pri Maksimarketu. Shoda so se udeležili ljudje iz vse Slovenije, nekateri so  na shod prišli s posebnimi avtobusi.

Ton tokratnemu shodu so dajali harmonika, narodne noše in rdeči nageljni. To je bilo nekaj posebnega in kaže na povezanost družin s slovenskim narodom in njegovo zgodovino. Ta simbolika sporoča, da se slovenske družine in tudi zagovorniki družin znajo veseliti in tudi zabavati.

Devetdeset nageljnov je bilo izročenih tudi poslancem, z željo “da jih naj  spominjajo na naše upanje in pričakovanje, da boste delali v naše skupno dobro, v dobro naših družin in naših otrok. Še enkrat vas pozivamo, da predlagan zakonik zavrnete”. To je bila res lepa poteza, ki je šla v smeri veselja, spoštovanja drugačnega mnenja, širjenja pozitivnih vrednot, iskanja skupnih rešitev in dela za skupno dobro.

Pozitivni odmevi na shod
Po samem srečanju je bilo s strani udeležencev slišati pohvalne besede in tudi besede veselja in zadovoljstva.  Slišati je bilo sicer tudi komentarje, da je bilo to srečanje nestrpnežev in homofobov. Na to je zelo dobro odgovoril eden od udeležencev shoda v pogovoru za TV Slovenija: “Se vidi kje kakšen žaljiv plakat in ali je mogoče kje kakšen nagovor ali kakšno dejanje, ki bi dajalo znamenje nestrpnosti?”

Od nasprotovanja zakoniku do vedno glasnejše zahteva po izboljšanju položaja družin
Nasprotovanje takšnemu zakoniku je s strani organizacij vedno večje. Shod je pozdravil naškof dr. Anton Stres:  “Družina, zgrajena na zakonski zvezi med možem in ženo, je temeljna osebna in družbena vrednota, brez katere ni prihodnosti ne za narod, ne za državo, ne za Cerkev in zato si zasluži vso našo podporo in obrambo… Naj ta današnji klic slišijo in upoštevajo tisti, ki nam pišejo zakone.”

Proti predlogu zakonika so se oglasili v Zavodu Iskreni.net, kjer so  prepričani, da skupnosti, ki niso povezane z družino, ne sodijo v družinski zakonik. Pred nekaj dnevi  je izjavo za javnost pripravil tudi Svet katoliških laikov Slovenije, ki združuje 21 nevladnih organizacij. Prepričani so namreč, da bi predlog družinskega zakonika razvrednotil družino in zakonsko zvezo ter omogočil, da bo z otroki, ki bodo posvojeni  v istospolne skupnosti, izveden eksperiment. Nova družinska zakonodaja bi po mnenju katoliških laikov morala podpirati in ščititi vlogo matere in očeta.

Oglasil se je strokovnjak dr. Bogdan Žorž, ki opozarja, da “za tako pomembne spremembe družinske zakonodaje, med katerimi so novo pojmovanje družine in zakonske zveze ter nova ureditev posvojitve, ni bila opravljena nobena strokovna analiza pozitivnih in negativnih učinkov niti obstoječe zakonodaje iz leta 1976 niti novega predloga Družinskega zakonika.”

Izjavo za javnost je oblikoval tudi Gorenjski odbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, ki je javno podprl vrednoto družine, ki je danes ena izmed najbolj napadanih temeljev zdrave družbe.

Življenje v družini ni hec

Aleš Primc je izpostavil težavnost vzgajanja, saj vse zahtevnejši življenjski ritem, vse daljše službe prinašajo vse manj časa za vzgojo. Številni starši so po drugi strani brez službe, potrošniški svet pa otroke že zgodaj vleče iz družinskega kroga. V družinah je tudi mnogo ločitev, trpljenja, sporov zaradi dediščine, starostni onemoglosti prepuščenih starostnikov. “To bi morala biti prava tema ukrepov družinske politike”, je zatrdil Primc.

Na shodu se je v vseh  udeležencih  čutilo veliko življenja. Vsi ti ljudje vlagajo v svoje družine veliko truda in odpovedi. Toliko neprespanih noči in tudi garanja. Vsega tega ni videti navzven in tudi ni  priznanj, kot jih dobivajo recimo športniki ali filmske zvezde. Je pa v teh ljudeh zavezanost za nekaj dobrega.

Živimo v prelomnem času in tudi ta shod je priložnost za premislek, kam naj gremo in v kakšni smeri.

Foto: Peter Lah, Valerij Grašič