Dr. Andrej Horvat, koliko delovnih mest je ‘čimveč’?

V Pomurju je bilo po podatkih pomurske območne službe za zaposlovanje konec leta 2010 prijavljenih 10.278 brezposelnih oseb. Dr. Andrej Horvat z ekipo je na podlagi ‘Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015‘ do konca leta 2010 že “zrihtal” 154 delovnih mest. S projekti, ki se izvajajo, pa naj bi bilo ustvarjenih skupaj 387 delovnih mest*.

Je to veliko ali malo?

Za leto 2010 to znese v primerjavi z registrirano brezposelnostjo 1,5 %, s projekti, ki se izvajajo pa 3,8 %. Meni se to zdi zelo malo. In tudi je malo, še posebej, ker je celo dr. Horvat v Dnevniku RTV Slovenija z dne 29.10. 2009, takole “strokovno in precizno” napovedal (verjetno za vseh 5 let izvajanja zakona): “1.000 delovnih mest seveda ne bo zadosti. Jaz mislim, da mora biti kaj več, vendar o številkah ne bi govoril. Recimo, povejmo čimveč.” Če torej predpostavljamo, da je cilj zakona prinesti 1.000 novih delovnih mest, kar se mi zdi v primerjavi z brezposelnostjo v Pomurju zelo neambiciozno, je državni sekretar presegel cilj, če pa predpostavljamo “čimveč”, pa pravzaprav ni.

Novinar sploh ni drezal v podrobnosti, pač pa se je zadovoljil s tako izmuzljivim načinom postavljanja ciljev. Novinar, ki ve – bolje, kot bi želel vedeti –  kaj tako politično floskuliranje pomeni, bi ga moral urno vprašati prav za konkretne številke. Tudi novi voditelj Igor Bergant, je bil včeraj v Odmevih zelo mil in je pač samo malo pokramljal z državnim sekretarjem. Ne duha ne sluha o ciljih in njihovem doseganju. Od športnega komentatorja – v športu šteje samo doseganje ciljev – pač pričakujem kaj več.

Ali bi vi, dragi bralci, na preprosto podjetniško vprašanje: “Bi zaupali skrb nad denarjem v podjetju človeku, ki bi vam zagotavljal, da bo za denar poskušal ustvariti čimveč?”, bili zadovoljni s tako izmuzljivim odgovorom? Jaz ne. Pri denarju iz državne in EU malhe smo pa manj zahtevni.

Koliko delovnih mest je ‘čimveč’?

Pa sem postal pozoren tudi na to, kako si mož, ki upravlja davkoplačevalske milijone evrov, zastavlja cilje in pravzaprav, ali ima ta vlada predstavo, kako si cilje sploh zastavljati, jih udejanjati in udejanjanje sproti spremljati. Če bi bil na mestu predsednika vlade in bi mi državni sekretar prinesel takole definiran cilj, bi mu “navil ušesa”. Podobno, kot jih je premieru Borut Miklavčič, ko se ni hotel cepiti proti prašičji gripi.

Sprašujem se tudi, koliko delovnih mest si je dr. Andrej Horvat konec leta 2009 postavil za cilj? Če bi imel tedaj cilj številčno jasno pred očmi, bi ga pač po TV povedal, kajne? Ali pa ga ni hotel, ker bi ga lahko v letu 2011 in kasneje kdo držal za besedo. Tako pa raje “floskulira”. Ker ga niti novinarji ne povprašajo po konkretnem.

Podjetniki in tudi že skavtski voditelji (mladostniki stari okoli 20 let) se na treningih učijo, da se cilje ne postavlja z besedami kot so “o številkah pa ne bi govoril”, “čimveč” in kar je še podobno zmuzljivih. Še posebej tam, kjer je številčni kazalnik uspeha tako pri roki kot v tem primeru.

Kako se postavlja cilje?

Za postavljanje ciljev imamo že dolgo sistem SMART, kar pomeni, da morajo cilji biti:

  • S – specifični (Specific): Pomeni, da morajo biti dovolj specifično zapisani, tako da nam je, ko cilj dosežemo jasno, da smo tam (ali pa ne).
    Recimo, da je to v redu, ker sekretar govori pač o delovnih mestih, četudi menim, da se jih da še bolj specifično opredeliti. Imamo namreč delovna mesta z večjo in manjšo dodano vrednostjo.
  • M – merljivi (Measurable) – Cilj mora biti merljiv. Vedno se merljivosti ne da izraziti v številkah, vendar ta cilj je tako klasičen in tako lahko ga je meriti, da ni nobenega izgovora.
    Tu je državni sekretar popolnoma pogrnil. Namesto, da bi nam postregel s številko, se je preprosto izmuznil s frazo “čimveč” in se še izgovarjal, da o številkah raje ne bi govoril. Spreten novinar bi ga moral povprašati pravzaprav ravno o tem.
  • A – dosegljivi (Attainable): Cilj mora biti dosegljiv, obenem pa izzivalen, tako da se je treba potruditi, da ga dosežeš.
    V državnega sekretarja tu nimam zaupanja, ker niti noče opredeljevati številk, pač pa operira s “sluzastimi” izrazi. Če noče niti povedati, koliko si je zadal za cilj (še bolje bi bilo: koliko sta si s predsednikom Pahorjem skupaj zastavila za cilj), potem ne verjamem, da bo cilj izzivalen. Prej tak, da bo zlahka dosegljiv.
  • R – relevantni (Relevant): Cilj mora biti relevanten, se mora nanašati na strategijo, mora prinašati koristi v okviru te strategije.
    Ta cilj temu ustreza. Delovna mesta so pač resnična potreba Pomurske regije.
  • T – časovno zamejen (Time bounded). Vsak cilj mora biti časovno zamejen.
    Iz konteksta sklepam, da cilj velja za čas njegovega mandata – do leta 2015. Temu kriteriju cilj zadosti.

Kdaj se bomo volivci ozavestili?

Ko bomo volivci ozavestili, kateri politiki izrekajo cilje z “izmuzljivimi besedami“, ko bomo začeli na to opozarjati in še preverjati izvedbo ciljev, ko bomo zahtevali od novinarjev bolj konkretna vprašanja, se bodo spremenili tudi politiki. Spet je odgovornost na nas, volivcih.

*Vir: 1. LETNO POROČILO O IZVAJANJU UKREPOV ZAKONA O RAZVOJNI PODPORI POMURSKI REGIJI V OBDOBJU 2010-2015

Foto: RTV Slo 1, Odmevi