Skoraj do včeraj je veljalo, v kolikor si se želel s raziskovanjem Svetega pisma ukvarjati nekoliko resneje, da je obisk slovitih knjižnic in arhivov, kjer hranijo še bolj slovite rokopise in zvitke, tako rekoč neizogiben. Digitalizacija je na tem področju marsikaj spremenila. V prvi vrsti imam s tem v mislih dosegljivost virov ter čas, ki ga potrebujemo, da jih dosežemo.
Dosegljivost – tiskane izdaje
Nujen pogoj za preučevanje Stare zaveze v hebrejskem jeziku je, kajpak, Sveto pismo v hebrejskem, tj. izvirnem jeziku. Najširše priznana in cenjena tiskana izdaja hebrejskega Svetega pisma v zadnjih desetletjih je t. i. Biblia Hebraica Stuttgartensia (BHS). Ta temelji na Leningrajskem kodeksu, ki je bil napisan leta 1008 po Kristusu in je edini ohranjeni rokopis celotne hebrejske Stare zaveze, to je masoretskega besedila – hebrejsko besedilo izvirno namreč ne pozna vokalov, sistem vokalizacije, naglasov in opomb. To besedilo tiskajo pri Biblični družbi v Stuttgartu in se zato imenuje Biblia Hebraica Stuttgartensia (BHS). Nekoliko starejši je Alepski kodeks, ki je bil napisan leta 925 po Kristusu, vendar žal ni ohranjen v celoti. Leningrajski več kot tisoč let stari masoretski kodeks, ki je hranjen v knjižnici v St. Petersburgu, je uka željnemu na dosegu roke.
Elektronske verzije
Še več, Biblia Hebraica Stuttgartensia je v resnici »na dosegu klika«. Pa s tem nimam v mislih spletnega naročila. Na svetovnem medmrežju namreč obstaja kar precej zelo kvalitetnih in brezplačnih spletni strani, ki so pravcati programi za pomoč pri preučevanju Svetega pisma. Izpis na monitorju nikakor ne more nadomestiti študija »ob knjigah«. In ga tudi ne sme, saj je le-ta »kategorični imperativ« svetopisemskega študija. Predvsem se omenjeni programi kot zelo praktični izkažejo, ko gre za iskanje rešitev, ki od raziskovalca/prevajalca terjajo vzporejanje različnih prevodnih rešitev v različnih jezikih, hitro iskanje in preverjanje točno določenih mest, izpis paralelnih besedil, izpis mest, kjer se v svetopisemskem besedilu pojavlja določen termin itd. Pri takšnem delu se kot nenadomestljiva pomoč izkažejo spletne strani, ki ne ponujajo »zgolj« bibličnega besedila (npr. Leningrajski kodeks , Alepski kodeks), temveč ponujajo tudi različna orodja.
Digitalno Sveto pismo
V nadaljevanju bom predstavil tri precej znane spletne strani za preučevanje Svetega pisma, ki so po definiciji »vstopne«. Nekatera orodja, ki jih ponujajo, so kljub temu razvita do te mere, da omogočajo tudi resnejše raziskovanje.
Zelo priljubljena spletna stran za raziskovanje Svetega pisma na splošno ter tudi za resno raziskovanje je biblos.com. Spletna stran je neizčrpen vir najrazličnejših prevodov Svetega pisma, informacij ipd. Za študij v izvirnem jeziku je predvsem uporabna »interlinearna funkcija«, ki uporabniku zelo nazorno, glede na želeno mesto, interlinearno izpiše/podpiše najprej hebrejsko besedilo (BHS), njegovo transliteracijo in prevod. Nad vsako hebrejsko besedo se nahaja tudi t. i. Strongova številka. S klikom nanjo lahko v trenutku preverimo izvorni koren in pomen hebrejske besede, mesta, kjer se pojavlja v drugih bibličnih tekstih, ter tudi kakšen pomen ima termin v splošnem in v posameznih kontekstih.
Podobna orodja premore tudi biblestudytools.com. S klikom na posamezno besedo v interlienarnem izpisu nas privede do osnovnih leksikalnih podatkov hebrejskega termina, tj. do izvirnih korenov oz. konzunantov, transliteracije, izgovorjave, definicije, pomena, mest, kjer se termin pojavlja v drugih svetopisemskih besedilih itd. Samo nekaj klikov nas loči od drugega bibličnega besedila, kjer se pojavi ista hebrejska beseda, in že lahko preučujemo isti termin v drugačnem kontekstu.
Posebnež glede raziskovanja je spletna strani blueletterbible.org. Glede nazornosti in možnosti prikaza se od prejšnjih dveh ne razlikuje v ničemer bistvenem. Razlikuje se v natančnosti, ki omogoča tudi temeljitejšo študijo.
Nenadomestljiva pomoč
Kar zadeva dosegljivost Svetega pisma Stare zaveze v izvirnih jezikih, so (omenjene) spletne strani (in seveda tudi druge) ter sodobna programska oprema, ki omogoča dostop do starodavnih kodeksov, postali nepogrešljiv pripomoček. Če do sedaj predstavljene prednosti – enostavna dostopnost (nekaj klikov – internet se predpostavlja) ter otroško preprosta preglednost – še niso prepričale, se moramo vrniti k v začetku predstavljenemu kriteriju, k času. Bistvena prednost orodij namreč ni toliko v dostopnosti, tako ali drugače jih lahko dosežemo tudi po klasični poti, temveč v času, ki ga bomo za iste operacije porabili »peš« z listanjem, kakor s klikanjem, kajti:
Glej, moje dni si dal le pedenj dolge, moj čas je kakor nič pred tabo; vse je le dih, vsak pokončen človek (Ps 39,6).
