Pa smo končali!
Šolsko leto se je zaključilo in vsi smo se oddahnili: najbolj seveda učenci, učitelji in starši. Kako zanimivo je, da se v Sloveniji zaključek šolskega leta povezuje s praznikom naše državnosti!
V tem ne vidim le edinstvene priložnosti za predhodni začetek počitnic in možnosti, da se že par dni pred podelitvijo spričeval odpeljemo v beli svet! Zdi se mi edinstvena in zanimiva priložnost, da povežemo pomen izobraževanja, ki se začasno zaključuje, s pomenom praznovanja, ki naj da smisel naši narodnostni zavesti.
Šolsko leto je bilo naporno, saj je dandanes vsako trdo in pošteno delo naporno. Mladi težko najdejo motive za učenje. Iz družbe, njenih omrežij in iz poplave informacij ne morejo dobiti sporočila, da je dobro razmišljati, se učiti in znati. Prav obratno: družabna omrežja jim sporočajo, kakšni naj bodo, da bo njihova pojavnost konkurenčna. Težko jim je šolsko uro vzdržati brez stika z ekranom, na katerem se neznansko hitro odvija in spreminja njihov svet, njihova realnost. Težko se umirijo, zberejo in se poglobijo v podatke in zgodbe, ki jim jih želimo predstaviti učitelji. Pogosto se počutimo kot pojavi, ki v 45 minutah nastanejo, odvihrajo skozi njihov svet in izzvenijo brez hujših posledic ali močnih vtisov. Koliko truda, inovativnosti in ustvarjalnosti mora danes učitelj prinašati v razred!
Ali mlad Slovenec s pomočjo šole izve, kaj je ljubezen do domovine?
In kaj dosežemo? Omiko in oliko? Znanje in pravo samozavest, ki izvira iz njega? Vrednote osebnega življenja, ki so temelj solidarnosti, sočutja in sožitja? Osebno trdnost, ki je ne bo premamil prvi večji znesek ali politični pritisk? In ne nazadnje: ali vzgojimo in izobrazimo mladega človeka, ki se zaveda samega sebe, svoje človeške in duhovne edinstvenosti, svoje vloge v življenju, svojega naroda in države? Ali mlad Slovenec s pomočjo šole izve, kaj je ljubezen do domovine?
Ali vzgajamo mlade ljudi, ki poznajo zgodovino svojega in slovenskega naroda in do tega čutijo spoštovanje? Na današnjih proslavah se bo po šolski dolžnosti zbrala vsa šolajoča se mladina in upam, da bo iz vsega povedanega in slišanega sijala vrednota domovine. Čeprav le enkrat ali dvakrat v letu, je to mnogo bolje kot nikoli! Šola ne more nadomestiti drže in odnosa do vrednot, ki morajo izvirati iz družine. In kako nujno bi bilo, da bi te vrednote sporočali tudi politika, družba in njeni mediji.
Šola za dva meseca zapira svoja vrata in kar učitelji moremo in zmoremo, smo naredili. Ko bi nam le moči in volja dopuščali, da bi bili glasnejši oblikovalci vrednot slovenske družbe!
Današnji Dan državnosti naj bo za vse praznik slovenstva in obenem izziv in izpraševalec naše vesti: ali naredimo vse, kar moremo, za dobro mladih in za dobrobit naše domovine Slovenije?