V teku sta prodaji dveh velikih slovenskih podjetij. Mercatorja in Telekoma Slovenije. Na prvi pogled se v prvem primeru o prodaji odločajo zasebni lastniki, v drugem država. Vendar pa je razlika zgolj v tem, da je v primeru Telekoma slovenska država neposredno večinska lastnica, v Mercatorjevem pa preko bank, saj država obvladuje vse večji del slovenskega bančnega sistema, banke pa so ob skupini Pivovarne Laško največje lastnice Mercatorja. In ker se tik pred prodajama – Mercator naj bi bil – hrvaškemu Agrokorju – prodan že do konca junija, Telekom Slovenije do 10. avgusta – vse bolj krepi nacionalni interes, kar je povsem v skladu s slovensko folkloro, ki je pred volitvami še izrazitejša, je na mestu vprašanje, ali tudi tokrat poskusa prodaj “nacionalnih draguljev” ne bosta uspešna. V primeru Telekoma tudi parlamentarni odobritvi navkljub ne. Toda vmes se je v zgolj nekaj letih potencialna kupnina za Telekom prepolovila, za Mercator pa znižala celo za štiri petine glede na njeno najvišjo borzno ceno.
Menda naj bi imeli zagovorniki nacionalnega interesa in tisti, ki nasprotujejo prodajam slovenskih podjetij, trenutno največjo moč in zato izvajajo še zadnje (morda tudi obupne) poskuse, da jih preprečijo. Da je tako iz Mercatorja kot Telekoma Slovenije v preteklosti odtekalo na kupe denarja, je javna skrivnost. Ni jih malo, ki bi si želeli, da bi tako ostalo še vsaj nekaj časa, dokler je še kaj postrgati. Medtem pa poslovanje obeh družb, še posebej Mercatorja, precej stagnira, obe družbi se z nekaterih tujih trgov umikata, obe tudi precej intenzivno znižujeta število zaposlenih, pri čemer so vsaj za zdaj bile odpravnine Telekomovih zaposlenih za slovenske razmere bajno visoke, tako je bila zanje tudi ločitev od zaposlitve toliko lažja. Določeni sanacijski ukrepi v obeh gospodarskih družbah so se torej pričeli še precej pred prihodom tujih lastnikov, ki jih mnogi v Sloveniji a priori radi ocenjujejo za slabše od domačih. In to številnim domačim tajkunskim zgodbam navkljub, ko se je za preštevilnimi milijardami evrov preko zapletenih bančno-podjetniško-zasebnih spiral nekje v tujini (vsaj za zdaj) izgubila vsakršna sled, tega denarja pa ne želijo ali ne znajo vrniti v domovino, kjer je tudi bil odtujen.
Več lahko preberete v Večeru.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
