D. Steinbuch, Finance: Der Untergang*

Mučno je gledati finančnega ministra, kako ne more skrivati svoje nesamozavesti, utrujenosti in apatije. Res je mučno. Brez energije je, podobno kot dobršen del vlade. Najbolj izpostavljeni ministri gospe Alenke Bratušek, ki – kot so sveto prepričani njeni nasprotniki – opravlja dolžnost premierke zgolj do skorajšnje in dokončne Jankovićeve vrnitve na čelo Pozitivne Slovenije, že začenjajo spominjati na glavne akterje v odličnem filmu Oliverja Hirschbiegla Der Untergang (Propad). Film opisuje poslednje dneve in ure Adolfa Hitlerja in njegovih najožjih sodelavcev v berlinskem bunkerju, nad katerim že odmevajo zmagoviti bojni bobni Rdeče armade. A kljub temu, da je vojna izgubljena (beri: bankrot) in da se kanclerski palači nezadržno bližajo zmagovalci (beri: trojka), vedno bolj nerazsodni firer (beri: slovenska vlada) ukazuje neobstoječim armadam, na zemljevidih premika divizije, ki jih ni več in daje ukaze, ki izgubijo vsako veljavo v trenutku, ko zapustijo njegovo delovno sobo.

I.

Tragedija, ki se ji bo Slovenija le stežka izognila, dobiva konkretne obrise vsakič, ko se oglasi finančni minister; ko ga človek posluša, ga preseneti napad panike in začne tuhtati, če bi šel v trgovino kupit nekaj zaloge hrane, pijače in sveč. Čuferjevi kritiki zaman poskušajo najti vsaj eno olajševalno okoliščino, nekakšen čudežni argument, ki bi dajal nekaj upanja in jih prepričal, da slovenska vlada dejansko ima izhodno strategijo. Da skratka ve, kaj dela. Da ima razmere pod nadzorom…

Optimisti, če jih je slučajno še kaj ostalo in če niso že emigrirali iz države, bodo zatrjevali, da tako hudo vseeno ni in da so primerjave s psihozo zadnjih dni nacionalsocialističnega cesarstva neokusne in pretirane. Dobro, našo nacionalno dramo lahko tudi obrnemo na glavo. Če nam katastrofični filmi niso všeč in znižujejo našo vero v oblast in postavo, potem lahko za izhodišče vzememo drug, ravno tako kakovosten film Nixon, ki ga je režiral Oliver Stone; v njem je tudi prizor, ob katerem bi finančni minister, njegova predsednica in še kdo bržčas v zadregi pogledali v tla. Zakaj? Zato ker govori natanko o tem, kar je ključni vzrok za paralizo oblasti, ki niti po stotih dneh vladanja še ni začela premagovati realnih težav, ki jih ima Slovenija. Kot da bi bili tako naivni, da bi verjeli, kako nam bodo v Bruslju ali Frankfurtu vedno znova pogledali skozi prste. Ju nid mor tajm? You need more time? Oh, you need to get serious, najprej se morate zresniti.

Več: Finance

* propad, zaton (nem.)