Šarec bo po mojem “modro” predlagal, da Republika Slovenija za venezuelskega predsednika prizna Che Guevaro. Beseda slovenske diplomacije itak ne šteje veliko, vpliva na prekomorsko Venezuelo pa sploh nima nobenega. Torej škode ne bo nobene. Po drugi strani pa bo Levica skupaj s svojimi vladnimi kolegi dobila bonbonček. Tako kot že večkrat doslej.To bi bilo povsem v Šarčevem slogu: malo norčevanja, malo arogance in nobene vsebine. Kar bi seveda v zvezde kovali naši glavni mediji in mnenjski voditelji.
Bo kdo oporekal, da je Che Guevara že pokojni. V Sloveniji to pač ni problem. Tudi Zveza tako imenovanih borcev je druščina politikov, ki so se rodili veliko let po koncu vojne. In Tito je danes med mnogimi Slovenci bolj čaščen, kot je bil v času režima.
Za nepoznavalce naj povemo, da je bil Che Guevara kubanski revolucionar, ki svojih političnih nasprotnikov ni samo ubijal, ampak tudi mučil. Nekoč je izjavil: “A revolutionary must become a cold killing machine motivated by pure hate.” Zaradi prisotnosti napotka idejnega voditelja svetovnega socializma o revolucionarju kot mrtvohladnemu stroju za ubijanje ne bom prevajal. Da njegovi sledilci pristno sovražijo kristjane in demokrate, pa tudi videvamo vsak dan sproti.
Zaradi nevednosti, naivnosti ali politične preračunljivosti Che Guevara marsikje velja za ikono socializma, tako kot je pri nas naš nekdanji diktator Josip Broz. Ob sta kriva za množične uboje, med katerimi so bili tudi otroci, a imata kljub temu v Venezueli in Sloveniji svoje ulice in spomenike.
Prvič objavljeno: MWOJA BESEJDA,Tina Mamića blog
