Ko gledam dogodke v ZDA in Sloveniji, vidim vedno več podobnosti. Obe državi imata na oblasti moža , ki ju elite ne priznavajo za legitimnega predsednika oziroma premierja. Res, da je Janez Janša v politiki že tri desetletja, Donald Trump je pa novinec, vendar oba ogrožata ustaljeni red in ju je treba odstraniti, za kar so dovoljena vsa sredstva. Potem so pa tu še protesti.
Ustaljeni red v Sloveniji
Kaj predstavlja ustaljeni red v Sloveniji? To je enostavno: Forum 21. Če malo pobrskate po internetu, kdo so člani in ustanovitelji te organizacije, se takoj vidi, koliko je ura. Gre za smetano prejšnjega režima: cel kup bivših direktorjev glavnih socialističnih podjetij, nekaj članov CK, več funkcionarjev iz prejšnjega režima, več kulturnikov in univerzitetnih profesorjev ter nekdanjih vrhunskih športnikov, aktivnih pred letom 1991. Našel sem celo bivšega sodnika in obveščevalca (udbovca?). Mislim pa, da nimamo opravka le z društvom penzionistov za sanjarjenje o lepih, starih časih. Ne, tu je še več uspešnih kapitalistov, eden je celo lastnik Dela; in seveda sedanji ljubljanski župan. To je čisto razumljivo: zakaj bi se ti ljudje odpovedali položaju in privilegijem zase in za svoje potomce? Saj niso neumni.
No, to je vrh, potem je pa še baza. Sem bi štel penzioniste, pa ne tistih s petsto evri pokojnine, seveda zvezo borcev, državne uslužbence, nekatere kulturnike, razne politike, ki se pehajo od enega korita do drugega, ter tiste v 274 vladnih telesih, ki se napajajo iz državnega proračuna.
Za ZDA je teže določiti ustaljeni red
Kaj pa ustaljeni red v Združenih državah Amerike? Tukaj imam pa malo več težav. Mogoče me bo kdo podučil, da je vse čisto jasno: velekapital, ki izkorišča množice. Tako sem mislil tudi jaz, ko sem pred leti prišel iz socialističnih šol v Ameriko. Res je, da nekateri živijo dobro, zelo dobro, nekateri pa manj dobro ali slabo. Premoženje se podeduje in otroci bogatih staršev verjetno ne bodo revni. Brez dvoma ima denar svojo težo. Možnosti, da si ljudje izboljšajo življenje, pa vsekakor so. Na vsakem koraku vidim priseljence iz Južne Amerike, ki pridno delajo. Nekateri imajo obrt, vrtnarijo, so gradbeniki. Vietnamci so lastniki brivnic in lepotnih salonov. Kitajci imajo restavracije in pralnice. Poljake sem našel v gradbeništvu. Črnci nimajo tega naboja. Verjetno se to da razložiti z njihovo zgodovino v Ameriki.
Trump je politiko ZDA obrnil na glavo
Ena možna, resda tvegana definicija ustaljenega reda je ta, da ga predstavljajo tisti, ki so proti Trumpu. Donald Trump je obrnil ameriško politiko na glavo – ne le vsebinsko, ampak tudi s svojim obnašanjem. To zadnje gre po moje mnogim še najbolj v nos, ker je najbolj očitno. Po tej definiciji so progresivci gotovo del ustaljenega reda. Njihove prioritete so splav, LGBT, sovražni govor, teorija spola, istospolne poroke, antirasizem, podnebne spremembe in teorija antropogenega segrevanja zemlje. Progresivizem je na pohodu; preplavil je šolstvo, univerze, medije, birokracijo. Mnoge univerze so Trumpovo izvolitev sprejele kot nacionalno katastrofo. Odpovedale so celo izpite, ker naj bi bili študentje preveč travmatizirani. V zvezni birokraciji je precej negodovanja. Tudi v republikanski stranki je nekaj nasprotovanja (Never Trumpers).
Progresivizem se je lotil celo mnogih krščanskih cerkva. Ni nič narobe, če protestantski škof javno živi s svojim ljubimcem. Tudi v Katoliški cerkvi se vidijo ti trendi; mnogi škofje in drugi visoki duhovniki jih javno podpirajo. Vrhovi Katoliške cerkve so se začeli vpletati v politiko, ampak ne na Trumpovi strani. Mislim, da je Trump eden bolj prokatoliških predsednikov. To trdim zato, ker zagovarja konservativne teme, ki naj bi tvorile jedro katoliških vrednot. V vrhovno sodišče je spravil dva konservativna katolika; ne vem, ali so se mu škofje zahvalili. Naj rečem malo za šalo, da je Trump bolj katoliški od škofov. Papeža? Washingtonski nadškof je celo napadel Trumpa, kako si drzne obiskati center sv. Janeza Pavla II. Mimogrede, tam je pater Ivan Rupnik opremil z mozaiki dve kapeli.
Kako onemogočiti politika
S katerimi sredstvi vse se sme odstraniti Trumpa in Janšo? Metoda “kroglo v glavo” se je v ameriški zgodovini sicer uporabljala, mislim pa, da je šlo največkrat za dejanja posameznikov, ne za široke zarote. Sumim, da je bila ta metoda v Sloveniji zadnjikrat uporabljena leta 1992. Zbirka sredstev proti Janši je znana: od podtikanj, metanja polen pod noge, afer, medijske kanonade ter raznih revolucij do zapora. Med vsa sredstva spada tudi izjemno ubogljivo sodstvo. Pred kratkim sem bral izjavo dr. Ernesta Petriča, kako so pod socializmom študente na pravni fakulteti učili, da je naloga sodstva služiti partiji. Hvala, dr. Petrič, za pojasnilo.
Pri Donaldu Trumpu je pa precej podobno, sicer brez zapora. Glavni mediji bi ga utopili v žlici vode. To niso več novinarji, ampak propagandisti, ali kot se je reklo pod socializmom, družbenopolitični delavci. Zadeva je pa še bolj zanimiva. Zdi se, da je šlo med demokratskimi politiki ter njihovimi somišljeniki v raznih agencijah za zaroto, kako bi onemogočili Trumpa. Na podlagi dokazov, za katere so vedeli, da so lažni, so pridobili sodniško dovoljenje za vohunjenje proti kandidatu in pozneje izvoljenemu predsedniku Trumpu. Na osnovi tega so potem demokrati uprizorili obtožbo proti Trumpu v kongresu. Te zadeve ravno zdaj prihajajo na dan. Sumi se celo, da je Obama zato vsaj vedel.
Razlika med protesti v Sloveniji in ZDA
Kolesarjenje v Sloveniji je enodimenzionalno, z enim samim ciljem: spodnesti Janševo vlado. Zadnjič sem prebral Ruplov opis njegovega pogovora z enim takih protestnikov. Na koncu se je izkazalo, da mlademu možu ni bilo čisto jasno, zakaj protestira. Na kolesih vidim cel kup študentarije, penzioniste in tudi tipe v črni opravi. Antifa? Potem so pa še groteskne scene slačenja pred ministrstvom za kulturo in poležavanja na pločnikih. Nekateri imajo res preveč časa in, oprostite, premalo zdravega razuma.
Sedanji protesti v ZDA so drugačni. Začeli so se po uboju Georgea Floyda v Minneapolisu. Kaj je lahko bolj simbolično kot “koleno belega rasista na vratu zasužnjenega črnca”? Težko si predstavljam strah črncev pred policijo. Nelagodnost, ki sem jo čutil ob pogledu na miličnike v socializmu, verjetno ni čisto primerljiva. Verjamem in vem po pripovedovanju, da policija belcev in črncev v splošnem ne obravnava enako.
Revnih je veliko več črncev kot belcev
Črncem se je zgodila zgodovinska krivica. Čeprav se zadeve že desetletja izboljšujejo, so črnci se vedno v podrejenem družbenem in ekonomskem položaju. Za družbo je škoda, če je del prebivalstva neproduktiven in v stanju, ki povzroča nenehna trenja. Po podatkih, ki sem jih našel na internetu, je revnih 21 odstotkov črncev in osem odstotkov belcev. To v absolutnih številkah pomeni devet milijonov črncev in blizu 16 milijonov belcev. Srednji dohodek črnskih družin je 61 odstotkov dohodka belih. Jasno je, da so črnci revnejši od belcev. Deležni so tudi slabše zdravstvene oskrbe in izobrazbe.
Gre sicer na bolje, a zelo počasi
Od petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je končala uradna segregacija na jugu ZDA, so se zgodile pozitivne spremembe. Vojska, šole in javna uprava so vse odpravile segregacijo. Zakonodaja je bila spremenjena, diskriminacija prepovedana, namenjena so bila proračunska sredstva, ustanovljeni vse vrste socialni programi. Črncem in drugim manjšinam ter ženskam se je dajala in se še daje prednost pri javnih službah in sprejemih na univerze, kar se je potem razširilo na privatne institucije. Danes imate senatorje, kongresnike, ministre, sodnike, generale, admirale, župane, akademike, zdravnike, državne uradnike, načelnike policije, škofe, medijske osebnosti, igralce, ki so črnci. Mogoče to ni čisto v razmerju z deležem črncev v prebivalstvu, vendar se izboljšuje.
Črnska elita gotovo nastaja. Če gre prepočasi, je verjetno razlog tudi to, da ni dovolj ustreznega kadra in da ne sme prihajati do preveč obratne diskriminacije. To je pojav, ko je izbran nekdo zaradi rase, čeprav ne ustreza in je na voljo boljši belski kandidat. Dobro, če gre za korist celotne družbe, pa naj bo. Tudi osebni odnosi med belci in črnci se spreminjajo. Pogosto vidim belo-črne pare. Zame je to čudno, za mlajše pa je očitno nekaj sprejemljivega, če ne že normalnega.
Problemi se zgostijo v velikih mestih
Velika mesta so poseben problem. V središčih so črnska geta, brezposelnost, kriminal, mamilarstvo, družine na socialnih podporah. To stanje je zacementirano in se ne izboljšuje. Šole so v večini primerih slabe, otroci nemotivirani. Marsikdo bi zlobno pripomnil, da so vsa ta mesta pod demokratskimi upravami. Ne vem, kaj je prišlo prej, revščina ali demokrati. Tem ljudem manjkajo službe in stabilne družine. Otroci sledijo vzorom. Če ima oče službo in je doma red, bodo taki tudi otroci. Prevečkrat pa očeta ni ali pa je brezposeln, ukvarja se bogve s čim. Otroci so prepuščeni sami sebi. To je mešanica nezadovoljstva, brezciljnosti, brezupnosti, nemotiviranosti.
Država nima mehanizmov za reševanje takih problemov. No, zaposlitev že lahko priskrbi. Tistega, kar prinaša urejeno družinsko življenje, pa se ne da predpisati z zakonom niti kupiti z denarjem. Zadovoljstvo, samozavest in ponos pridejo z zasluženim uspehom. Država lahko pomaga do določene mere, drugo mora pa biti v ljudeh samih. Črnski voditelji vpijejo “rasizem”, “beli privilegiji”, krivijo vse druge, le pri sebi in svojih ne vidijo nič narobe. Kakšna razlika med temi demagogi in M. L. Kingom ter njegovimi predhodniki. Mislim, da so črnci s svojo bedo le kanonfuter za spopade med različnimi interesi.
Nekaj statistike o kriminalu in policijskem nasilju
Zadnje dni se sliši mnogo o sistemskem rasizmu v policiji. Belci zagrešijo okrog sedemdeset odstotkov kaznivih dejanj, črnci 27 odstotkov. Belega prebivalstva je približno petkrat toliko kot črncev. Ko pa gre za nasilne smrti, belci povzročijo 31 odstotkov vseh, črnci 38 odstotkov. Večina tega je znotraj rasnih skupin; belci se pobijajo med sabo, črnci med sabo. Medrasnih nasilnih smrti je deset do dvajset odstotkov. Zanimivo: črnci ubijejo okrog dvakrat toliko belcev kot belci črncev. Policaji vsako leto povzročijo smrt okrog tisoč ljudi, od tega belcev okrog 45 odstotkov, črncev 23 odstotkov. Iz teh podatkov sledi, da je nasilnih smrti črncev s strani policije per capita 2,5-krat toliko kot smrti belcev.
Sistemski rasizem! Res? Predpostavimo, da policaji ne ubijajo ljudi kar tako, ampak je zveza med uboji, ki jih zagrešijo kriminalci in policija. Razmerje je približno 14 : 1. Črnci povzročijo v celoti dvajset odstotkov več nasilnih smrti kot belci, policija jih pa pobije za polovico manj. Sistemski rasizem? Policija je vzrok za približno tri odstotke vseh nasilnih smrti črncev. Če so merilo smrti, problem ni rasizem policije, tudi če obstaja, problem je kriminal med črnci. Tisti, ki jim je toliko do črnskih življenj (Black Lives Matter – BLM), bi se morali ob tem zamisliti.
Razumeti je treba, da v Ameriki policijska služba ni lahka, ampak je nevarna, posebno v črnskih getih. Vsako leto je ubitih okrog petdeset policistov, kamor ne štejejo smrti v nesrečah. Možno je, da je vsaj v nekaterih primerih za nasilno ravnanje policije vzrok rasizem. Mislim pa, da gre tudi za taktiko v nevarnih situacijah, ki jih obvladujejo s trdimi prijemi in agresivnostjo.
Če Kolumb ne bi odkril Amerike, ne bi bilo suženjstva
Protesti so se hitro izrodili v nasilne demonstracije. Ocene so, da je umrlo do trideset ljudi. Gotovo je večina protestnikov mirna, so pa tudi nasilneži, ki povzročajo nered, škodo, ropajo, pretepajo in tudi ubijajo. Demonstranti so med drugim podrli celo kip Krištofa Kolumba!? Saj res, če ne bi odkril Amerike, ne bi bilo suženjstva. (Kdaj bodo podrli pa Kidričev spomenik? – Ne, to pa ne.) Ljudi obseda množična histerija. Ukiniti policijo! Kdor ne protestira, je nasilnež! (“Silence is violence!”) Če si kdo drzne na socialnih omrežjih izraziti nasprotno mnenje, je lahko ob službo.
Kako bo šlo naprej?
Kaj si lahko obetamo? Najprej seveda veliko poklekanja (“take a knee”), sočustvovanja s tresočim glasom in solzami v očeh, opravičevanja, ogorčenega govorjenja in obtoževanja rasistične policije. Potem bodo v kongresu sprejeli kakšne zakone, ki bodo poenotili ravnanje policije. Recimo, prepovedali bodo nekatere prijeme. Policijski sistemi so namreč lokalni, zato Amerika nima enotnih standardov. Povečale se bodo tudi sankcije za neprimerno ravnanje, skrbneje bodo izbirali policiste. To bo gotovo pomagalo do določene mere. Nato bodo pa potresli davkoplačevalski denar za kakšne socialne namene in si nabrali politične točke za novembrske volitve.
Predvidevanja pred novembrskimi volitvami
Z virusom in protesti je Trump dobil dvojni udarec. Težko bo. Gospodarstvo se ne bo zadosti pobralo pred volitvami. Izjemna gospodarska rast pa je bila njegov najmočnejši adut. Od začetka Trumpovega predsednikovanja do nastopa epidemije je brezposelnost med črnci padla s 7,5 na 5,5 odstotka, kar je bil zgodovinski minimum. To je zdaj vse izgubljeno. Demokrati so hitro ugotovili, da jim protesti lahko koristijo pri jesenskih volitvah. Če jim uspe Trumpa ožigosati kot rasista in ga okriviti za vso to zmedo, bo verjetno poražen. Potem pa: “Dobro jutro, predsednik Biden.”
