Vir: 24ur.com (video) in Siol.net. Profesorja Bernard Brščič in Matej Makarovič sta se sama lotila analize magisterija mandatarke Alenke Bratušek in ugotovila, da je dobesedno prepisala štiri strani.
Poleg tega sta Brščič in Makarovič ugotovila, da je na seznamu literature navedla 16 del, ki jih v resnici naj ne bi uporabila, je poročal POP TV. “Goljufanje in plagiatorstvo sta dovolj dobra razloga za to, da Bratuškova ne bi vodila države,” je prepričan Makarovič.
V 88 strani dolgi magistrski nalogi na temo statusne spremembe instituta Brdo je mandatarka Alenka Bratušek pred sedmimi leti pod mentorstvom Veljka Rusa 124 vrstic dobesedno prepisala iz dveh vladnih, na spletu in javnosti nedostopnih dokumentov o Zavodu Brdo. Eno poglavje je skoraj v celoti prepisano, vir citata pa ni naveden nikjer. Na gradivih sta kot avtorja navedena direktor Zavoda Brdo Iztok Purič in nekdanji državni sekretar Mirko Bandelj.
“Tega je v nalogi toliko, da bi težko šlo zgolj za pomoto ali malomarnost,” je dejal Makarovič. Da gre res za dobeseden prepis, dokazujejo tudi stavki, kjer Bratuškova niti glagolske osebe ni spremenila iz prve, v kateri so pisali na Brdu, v tretjo. “Plagiatorstvo je v akademskem svetu eden od najhujših grehov, ki si jih lahko zamislimo, ker gre za prilaščanje tuje ideje,” je dejal Makarovič. V magisteriju pa je sporno tudi, da 16 od 34 med literaturo navedenih uporabljenih virov v nalogi sploh ni.
Magistrska naloga novopečene mandatarke Alenke Bratušek, za katero smo na Planet Siol.net prvi poročali, da vsebuje dvomljive navedbe virov ali pa jih sploh ne vsebuje, vključuje tudi dobesedne prepise vladnih gradiv. Na Planet TV pa so poročali, da na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je Bratuškova magistrirala, sploh še niso začeli preverjati pristnosti magisterija, čeprav so že ob razkritju domnevnega plagiatorstva zatrdili, da so začeli postopke. “Postopke smo zdaj začeli, nič drugega ne morem povedati,” je povedal dekan FDV-ja Bojko Bučar. Kdaj se bo senat znova sestal, kdo bo v komisiji in kaj bo ta proučevala, ni znano.
Objavljamo tudi dele besedil, ki jih je Bratuškova prepisala iz vladnih gradiv, in sicer iz Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda protokolarne storitve RS (9. 1. 2001) in Strateškega razvojnega načrta Javnega gospodarskega zavoda protokolarne storitve RS 2003-2008 (avgust 2003), nobeno od omenjenih gradiv pa ni navedeno med viri niti citirano:
1.a Magistrska naloga Alenke Bratušek, str. 23 (prepisano – brez navedbe vira)
Servis je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi Protokola (Uradni list SRS, št. 29/88) kot strokovne službe Izvršnega sveta Skupščine SRS za izvajanje protokolarnih nalog, in sicer se po zakonu o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88 in 15/90). Skladno z določbo 213. člena je bil ustanovljen kot samostojna strokovna služba s pravno osebnostjo.
1.b Vladno gradivo, Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije, str. 2
Servis je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi Servisa za protokolarne storitve 1/9-1988 (Uradni list SRS, št. 29/88). Servis je bil na podlagi omenjenega odloka ustanovljen kot strokovna služba IS Skupščine SRS, in sicer se po zakonu o sistemu državne uprave in o lzvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88 in 15/90). Skladno z določbo drugega odstavka 213. člena je bil ustanovljen kot samostojna strokovna služba s pravno osebnostjo.
2.a Magistrska naloga Alenke Bratušek, str. 27 (prepisano – brez navedbe vira)
Ustanovitev servisa leta 1989 pomeni nov začetek delovanja dejavnosti, ki je imela pred tem popolnoma drugačen status. Tako vsebinsko kot organizacijsko je Servis pridobil tiste predpogoje, ki so omogočili (vsaj do določene ravni) možnosti za poslovanje na “tržnih” osnovah. Dejavnost upravljanja objektov ter funkcionalnih zemljišč in izvajanje gostinskih ter nastanitvenih storitev za protokolarne potrebe in tudi za zunanje uporabnike pomeni popolnoma nove možnosti, s tem pa tudi soočanje s splošnimi pogoji gospodarjenja, tržno konkurenčnostjo in izrabo lastnih potencialov. Formalni položaj Servisa kot vladne službe in njegovo nastopanje tudi na “trgu” je že zelo kmalu privedlo do dvojnega statusa, ki se je skozi različna obdobja delovanja različno odražal na finančnem poslovanju. Cilji postopnega odpiranja in povečevanja komercialnega poslovanja so s seboj prinašali določene težave, vezane zlasti na pravno-statusno obliko organiziranosti Servisa.
2.b Vladno gradivo, Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije, str. 18
Ustanovitev servisa za protokolarne storitve leta 1989 pomeni nov začetek delovanja dejavnosti, ki je imela pred tem popolnoma drugačen status. Tako vsebinsko kot organizacijsko je Servis pridobil tiste predpogoje, ki so omogočili (vsaj do določene ravni) možnosti za poslovanje na “tržnih” osnovah. Dejavnost upravljanja objektov ter funkcionalnih zemljišč in izvajanje gostinskih ter nastanitvenih storitev za protokolarne potrebe in tudi za zunanje uporabnike pomeni popolnoma nove možnosti, s tem pa tudi soočanje s splošnimi pogoji gospodarjenja, tržno konkurenčnostjo in izrabo lastnih potencialov. Formalni položaj Servisa kot vladne službe in njegovo nastopanje tudi na “trgu” je že zelo kmalu privedlo do dvojnega statusa, ki se je skozi različna obdobja delovanja različno odražal na finančnem poslovanju. Cilji postopnega odpiranja in povečevanja komercialnega poslovanja so s seboj prinašali določene težave, vezane zlasti na pravno-statusno obliko organiziranosti Servisa.
3.a Magistrska naloga Alenke Bratušek, str. 27 (brez navedbe vira)
S sprejetjem zakona o denacionalizaciji leta 1992 je bil Servis postavljen pred zelo zahtevno nalogo. Kot vladna služba, predvsem pa kot subjekt v konkretnem okolju, je ne glede na formalni postopek in pristojnosti zahteval v relativno kratkem času konkretne odgovore na številne zahtevke denacionalizacijskih upravičencev. Zahteve denacionalizacijskih upravičencev so prihajale v časovnih intervalih, prav tako tudi ustrezne odločbe upravnih organov. Večina denacionalizacijskih zahtevkov je bila rešena v letih od 1992 do danes.
3.b Vladno gradivo, Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije, str. 19
S sprejetjem zakona o denacionalizaciji leta 1992 je bil Servis postavljen pred zelo zahtevno nalogo. Kot vladna služba, predvsem pa kot subjekt v konkretnem okolju, je ne glede na formalni postopek in pristojnosti zahteval v relativno kratkem času konkretne odgovore na številne zahtevke denacionalizacijskih upravičencev. Zahteve denacionalizacijskih upravičencev so prihajale v časovnih intervalih, prav tako tudi ustrezne odločbe upravnih organov. Večina denacionalizacijskih zahtevkov je bila rešena v letih od 1992 do danes.
4.a Magistrska naloga Alenke Bratušek, str. 28 (brez navedbe vira)
Leta 1999 sprejeti Zakon o javnih financah, Zakon o izvrševanju proračuna ter Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS pomenijo poleg Odloka o ustanovitvi Servisa za protokolarne storitve (UL RS, št. 29/88) za poslovanje Servisa zakonski okvir, ki po svoji vsebinski naravnanosti do določene mere onemogoča “gospodarski” način poslovanja. Finančno poslovanje bo potrebno prilagoditi finančnim predpisom oziroma spremeniti status, ki bo omogočal bolj gospodarski način poslovanja.
4.b Vladno gradivo, Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije, str. 19
Leta 1999 sprejeti Zakon o javnih financah, Zakon o izvrševanju proračuna ter Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS pomenijo poleg Odloka o ustanovitvi Servisa za protokolarne storitve (UL RS, 29/88) za poslovanje Servisa zakonski okvir, ki po svoji vsebinski naravnanosti do določene mere onemogoča “gospodarski” način poslovanja. Finančno poslovanje bo potrebno prilagoditi finančnim predpisom oziroma spremeniti status, ki bo omogočal bolj gospodarski način poslovanja glede na izredno razvejano dejavnost.
5.a Magistrska naloga Alenke Bratušek, str. 46 (brez navedbe vira)
Servis je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi Servisa za protokolarne storitve 1.9.1988 (Uradni list SRS, št. 29/88) in je bil na podlagi omenjenega odloka ustanovljen kot strokovna služba IS Skupščine SRS, in sicer še po zakonu o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88 in 15/90). Skladno z določbo drugega odstavka 213. člena je bil ustanovljen kot samostojna strokovna služba s pravno osebnostjo.
5.b Vladno gradivo, Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije, str. 24
Servis je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi Servisa za protokolarne storitve 1/9-1988 (Uradni list SRS, št. 29/88). Servis je bil na podlagi omenjenega odloka ustanovljen kot strokovna služba IS Skupščine SRS, in sicer se po zakonu o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, 24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88 in 15/90). Skladno z določbo drugega odstavka 213. člena je bil ustanovljen kot samostojna strokovna služba s pravno osebnostjo.
6.a. Magistrska naloga Alenke Bratušek, str. 76 (brez navedbe vira; originalno ime Zavod spremenjeno v JGZ Brdo)
Temeljna smer bodočega razvoja JGZ Brdo je v oblikovanju, organiziranju in izvajanju visoko strokovnih in profesionalnih dejavnosti in storitev za protokolarne dogodke. Prispevati mora svoj delež k uspehu protokolarnih dogodkov in k razpoznavnosti naše države. To zahteva stalni razvoj dejavnosti in storitev za dvig kakovosti, uvajanje sodobnih metod za racionalno organiziranost in uvajanje novih dejavnosti, ki bodo kompatibilne z obstoječo osnovno dejavnostjo.
Upravljanje z glavnimi in pomožnimi objekti bo usmerjeno v ohranjanje zgodovinske kulture in naravne dediščine z namenom funkcionalnega koriščenja za opravljanje osnovne in dopolnilnih dejavnosti.
Posebno pozornost bi bilo treba nameniti uporabi objektov za izvajanje različnih kulturnih ter umetniških prireditev in s tem prispevali svoj delež k obogatitvi obstoječih kulturnih prireditev v Sloveniji.
Tudi na področju seminarske in kongresne dejavnosti bi morali pospešeno širiti mrežo, zlasti kulinariko in strežbo, z jasno razpoznavnimi konkurenčnimi prednostmi, ki bodo temeljile na visoki kakovosti in dodatni ponudbi.
6.b Strateški razvojni načrt javnega gospodarskega zavoda protokolarne storitve Republike Slovenije 2003-2008, str. 10
Temeljna smer bodočega razvoja Zavoda je v oblikovanju, organiziranju in izvajanju visoko strokovnih in profesionalnih dejavnosti in storitev za protokolarne in reprezentančne dogodke. Prispevati mora svoj delež k uspehu protokolarnih dogodkov in k razpoznavnosti naše države. To zahteva stalni razvoj dejavnosti in storitev za dvig kakovosti, uvajanje sodobnih metod racionalne organiziranosti in uvajanje kompatibilnih dopolnilnih dejavnosti.
Upravljanje z glavnimi in pomožnimi objekti bo usmerjeno v ohranjanje zgodovinske, kulturne in naravne dediščine z namenom funkcionalnega koriščenja za opravljanje osnovne in dopolnilnih dejavnosti. Posebno pozornost bomo namenili uporabi objektov za izvajanje različnih kulturnih ter umetniških prireditev in s tem prispevali svoj delež k obogatitvi obstoječ’e ponudbe kulturnih prireditev v Sloveniji.
Tudi na področju seminarske in kongresne dejavnosti bomo pospešeno razvijali gostinske dejavnosti in storitve, zlasti kulinariko in strežbo, z jasno razpoznavnimi konkurenčnimi prednostmi, ki bodo temeljile na visoki kakovosti in dodatni ponudbi.
Prilagamo povezavi na dokumenta, ki naj ju Bratuškova med drugimi ne bi navajala pravilno. Del magistrskega dela Alenke Bratušek, na katerega se nanašata zgornja dokumenta, si lahko ogledate tukaj.
Vir: Siol
