V tiskani izdaji Žurnala o mednarodnih primerjavah, kjer si vsak mesec pokvarimo uvrstitev na kakšni lestvici:konkurenčnosti, medijske svobode, človekovega razvoja, demokracije …
Septembra je Svetovni gospodarski forum objavil lestvico konkurenčnosti držav. Slovenija je padla za osem mest in je zdaj na 45. mestu.
Oktobra je organizacija Novinarji brez meja objavila lestvico svobode tiska. Slovenija je strmoglavila z 38. na 46. mesto.
Novembra so Združeni narodi objavili poročilo o človekovem razvoju. Slovenija je prvič izgubila vodilno mesto med nekdanjimi socialističnimi državami. Prehitela jo je Češka.
Prav tako novembra je organizacija Transparency International objavila indeks zaznave korupcije. Ocena Slovenije se je poslabšala za 0,2 indeksne točke.
Decembra je ugledna revija The Economist objavila lestvico demokratičnosti. Slovenija je izpadla iz najvišjega kakovostnega razreda in je zdaj v drugi “jakostni skupini”, med državami, kjer je “demokracija z napako”.
Trend je jasen: v Sloveniji se kvari vse po vrsti. Na gospodarsko krizo se pri tem ne moremo izgovarjati, saj naštete lestvice ne ocenjujejo le stanja v državi, ampak tudi primerjajo države med seboj. In Slovenija pada primerjalno. V njej se stvari kvarijo hitreje in močneje kod drugod.
Padanje na lestvicah pomeni, da bo Slovenija prišla iz krize v slabšem stanju kot druge države. Podrla se je Pahorjeva napoved z začetka recesije. Se spomnite? Premier je načrtoval, da bomo iz krize izšli močnejši, kot smo vanjo vstopili. Očitno se je zgodilo povsem drugače.
Vladajoči in premožni ne kažejo velikega interesa za temeljita popravila. Kajpak, kratkoročno je lažje vladati in bogateti, če demokracija škriplje, če je skrhana ostrina medijev, če se državljani bojijo za službo. Vendar ne pozabimo: družba, ki danes zdrsne na lestvici demokratičnosti, bo jutri padla na, denimo, lestvici pričakovane življenjske dobe. Si želimo tega?
Vir: tiskana izdaja Žurnala
