Blitz: Hlapci, izdajalci in driblerji

No, pa gre h koncu eden zanimivejših in bolj napetih tednov v novejši slovenski zgodovini. In kljub obilju dogodkov ne vemo pravzaprav skoraj nič o tem, kam nas vodi siva pot. A bržčas ne tja, kamor hoče srce.

……

Dan pred glasovanjem v parlamentu je bil popolnoma paranoičen. Ugibanja o novih puckotih, ki naj bi zagotovili odrešilen 46.glas, so še podžigale novice, da se je Janković z enim od morebitnih puckov celo sestal v slonovi slaščičarni, poleg tega je jezični pozitivec v slogu pravega Kasparlteatra napovedoval kar 48 glasov podpore.

Situacija je bila negotova do takšne mere, da so čez noč spremenili TV program in v elitni termin takoj po dnevniku uvrstili pogovor s predsednikom republike. Ki je dal jasno vedeti, kako naj glasujejo poslanci, ki jim je kaj do Slovenije.

Potem je prišla črna sreda, kljub temu, da so nekateri napovedovali rdečo. …… A seveda se je vsul plaz, še zlasti iz vrst pozitivcev, ki mu je zvesto pritegnil tudi predsednik države, ki je že davno tega pozabil, da je predsednik vseh državljanov in ne prvoborec levice.

Ob zlivanju gnojnice po opoziciji, še zlasti po Virantovih, se ni nihče vprašal nekaterih veliko pomembnejših vprašanj. Denimo o tem, zakaj ta “zelo dober kandidat” ni uspel dobiti niti glasov vseh tistih, ki so mu obljubili zvestobo. Predsednik je denimo obtožil vsega grdega opozicijo, ki ni dvignila glasovnic, po drugi strani pa je zelo prizanesljivo komentiral izgubo dveh glasov znotraj koalicije.

Seveda ni povedal, kako bi Janković s tako šepavo koalicijo vladal, če bi res dobil 46 glasov. Ker to ni pomembno, pomembno je, da je naš. Prav tako se niti predsednik niti kandidat za premierja nista spraševala, kakšen smisel bi imela koalicija, nastala s pičlo večino skrivnih prebežnikov. Ni treba biti nobelov nagrajenec, da človek ve, da bi taka koalicija začela šepati še hitreje kot levi trojček.

Več: blog kavelj 22