Benedikt Pogumni

Profesor na papeškem prestolu je pripravil novo presenečenje. Ko je javnost, ki jo zanima dogajanje v Katoliški cerkvi, opazovala vedno očarljivo ustoličevanje novih kardinalov, so začele curljati zanimive podrobnosti iz papeževe nove knjige. Pod njo se podpisuje skupaj s svojim najljubšim novinarjem Petrom Seewaldom, ki ga je prav kardinal Ratzinger pripeljal nazaj v naročje Cerkve.

Vendarle pomembna novost

Luč sveta je sicer obsežna zadeva. Vendar se oči vsaj danes usmerjajo samo v eno podrobnost iz nje. V tisti del, v katerem papež omenja dovoljenost uporabe kondoma za moške in ženske prostitutke, ki da jih najbolj ogroža okužba z virusom HIV.

Seveda bodo pontifeksovi kritiki takoj rekli, da je povedal nekaj, kar bi morala njegova Cerkev izreči že zdavnaj, in za nameček postavil še izjemno visoke ovire. In seveda bodo konservativnejši katoličani nad Benediktovim zasukom nemalo presenečeni in bodo nad njim vihali nos. Zato se je vatikanskemu piarovcu Lombardiju zazdelo potrebno pribiti, da ne gre za nikakršno revolucionarno novost. A je v isti sapi priznal, da česa vsaj od daleč podobnega ni izustil noben Benediktov predhodnik.

Papež Ratzinger je pač ugriznil v kislo jabolko ene najbolj problematičnih maskot katoliškega moralnega nauka, tiste o popolni prepovedi uporabe kontracepcijskih sredstev (z izjemo “naravnih metod”), ki vsaj od slovite okrožnice Humanae vitae Pavla VI. ne zbuja le negodovanja laičnega sveta, marveč razdvaja celo katoliško skupnost. In nemalo prispeva k temu, da ljudje vse manj resno jemljejo tudi bistveno pomembnejše točke istega nauka, kot je denimo prizadevanje za zaščito življenja še nerojenih otrok.

Razumljiva previdnost

Ob takšnih okoliščinah je razumljiva Benediktova previdnost. Spremembe ne razglaša z vsemi fanfarami, marveč jo zapisuje v knjigo, ki jo izdaja tako rekoč kot “civilist”. V nasprotnem primeru bi se zlahka sprožila karseda neprijetna vprašanja, ali se niso papeži pred njim, zlasti pa Pavel VI. in Janez Pavel II., ki se je izjemno trdno oklepal prepovedi kontracepcije, motili. Popolnoma se jim po vsej verjetnosti sploh ne bo moč izogniti.

Ker omenjeno upošteva, papež samo dobro leto dni po tem, ko je na poti v Kamerun, kondomom nekoliko nerodno odrekel vsakršno upravičenost, postavi stroge omejitve za njihovo uporabo. Toda nobenega dvoma ni, da cerkvena fronta zoper kontracepcijo nikdar več ne bo tam, kjer je bila doslej. Benediktov, ne glede na vse, pogumni korak, lahko štejemo celo za pomemben odmik od, še za časa predhodnikovega pontifikata, skrbno varovane vloge Cerkve kot svetovne moralne policije, ki je v luči škandalov iz zadnjih let tako ali tako vse bolj vprašljiva.

Podcenjeni papež presenečenj

Benediktu XVI. pripada med drugim čast, da je moral požreti nekaj najhujših zbadljivk na račun cerkvenega poglavarja po reformacijski dobi. A kljub temu je nekdanji “tankovski kardinal” Ratzinger papež presenečenj. Ne glede na svoj sloves teološkega trdorokca, je takoj po izvolitvi odložil naslov patriarh Zahoda, ki bi utegnil jeziti pravoslavce. V svoji poštenosti (in malo v bavarskem navdušenju nad starim obredom) je dovolil iz katakomb priti zagovornikom tradicionalne katoliške liturgije, ki so bili ves čas po zadnjem koncilu napol v ilegali, ker so Cerkev preveč spominjali na spremenljivost oblik njene pobožnosti. Mnogi v lefevbrovski Pijevi bratovščini papeževega dejanja niso znali ceniti v zadostni meri. Cenili ga kajpak niso niti samozvani avantgardni katoliški misleci, ki so poskušali z napadi na Benedikta prikriti svoje lastne napake v ravnanju z dediščino drugega vatikanskega cerkvenega zbora.

Končno je Benedikt XVI. postavil nove standarde še na področju odnosa do duhovniških spolnih zlorab, pri čemer niti ni tako pomembno, ali je omenjeno storil, ker bi drugače vrag vzel šalo, ali iz notranjega prepričanja. Ni bil namreč odločen samo do proslulih in nekdaj povzdigovanih Kristusovih legionarjev. Po popolnoma napačnem signalu, ki ga je žrtvam in svetu poslalo sramotno dejanje kardinala Sodana pred letošnjo velikonočno mašo, se kak tak spodrsljaj ni več ponovil. Papež je celo kanoniziral avstralsko redovnico, (v cerkvenih vrstah preganjano) borko zoper spolne zlorabe otrok.

Današnje razkritje iz Luči sveta vsekakor dostojno dopolnjuje Benediktovo dosedanjo bero in je neskončno pomembnejše od ugibanj, ali večje število novoimenovanih italijanskih kardinalov že nakazuje, kje je iskati naslednika nemškega pontifeksa.