Bata Todorović ‘najden’ v sobi 135

88stopnic_03
Fotografija sobe, kjer je bil „najden“ Bata Todorović (vir: Arhiv Slovenije)

To je bil res hudičev plan, da je moral biti tisti (ali več oseb), ki si ga je izmislil, resnični mojster Hudobec: brutalno ugrabljenega Todorovića udbovsko držati ilegalno slabih osem mesecev in ga nato udbovsko voditi nekje sem in tja po slovenskem obmejnem ozemlju, ob tem, da je prestrašeni nesrečnik mislil, da kroži med Jugoslavijo in Italijo, med Udbo in mafijo, je res zlobnost brez primere.

Ampak ni še konec te hudobije. Poglejmo natančno, kako je bil načrtovan in izveden končni in ključni del te legalizacije – sama aretacija Slobodana Todorovića v Jugoslaviji.

*

V že omenjenem oktobrskem, finalnem načrtu legalizacije lahko o tem beremo naslednje vrstice: „Po pregledu več gostinskih objektov v obmejnem področju proti Italiji, v rajonu Sežane in Kopra, je za izvajanje akcije izbran objekt depandanse hotela Žusterna v Kopru, soba 168 v petem nadstropju. V tej depandansi obstajajo najboljši pogoji za izpeljavo akcije in ustvarjanje potrebne dokumentacije. Depandansa je oddaljena od recepcije, tako da osebje recepcije nima pregleda, kdaj prihajajo gostje v depandanso. Pred depandanso na oddaljenosti petih metrov je parkirišče za avtomobile, v neposredni bližini dvigala. Določen je operativni delavec SDV, ki bo igral vlogo italijanskega državljana. On odlično govori italijanski jezik. Opremljen bo s ponarejenimi italijanskimi listinami, avtomobilom z italijansko registracijo in bo primerno maskiran. On bo določenega dne zakupil sobo v omenjenem hotelu in se vselil vanjo. Obnašal se bo tako, da bo vidno opažen. Njegova naloga bo, da določenega dne (16. oktobra) po večerji vzame ključ od sobe in gre, kot običajno, spat. Tega večera med drugo in tretjo uro [po polnoči] bo ,Atina‘ v uspavanem stanju prenesena in nameščena v sobo ,Italijana‘, kjer bo tudi, čeprav uspavana, privezana k postelji. Takoj nato, v najbolj ugodnem času, bo ,Italijan‘ odšel iz sobe in iz določenega mestnega telefona v italijanskem jeziku obvestil stalno dežurno službo javne varnosti v sekretariatu za notranje zadeve Koper, da je v sobi 168 hotela Žusterna oseba, katero že dalj časa išče jugoslovanska policija. Ona se imenuje Bata Todorović. To obvestilo mora biti tako jasno in indikativno, da izzove hitro intervencijo javne varnosti. Da bi akcija tekla v skladu z načrtom, je potrebno o tem obvestiti komandirja postaje milice ali kakšno drugo primerno osebo iz službe javne varnosti, ki bi po anonimnem obvestilu prevzela vodenje akcije v skladu z načrtom. Obvestilo, katero mora prejeti stalna služba javne varnosti, bo posneto na magnetofon, ki je stalno vključen v dežurni službi, kar bo služilo kot dokumentacija. Potem ko odrejena oseba prevzame nadaljnji postopek, bo ,Atina‘ pripeljana na postajo milice in identificirana, in nato se bo dalje postopalo v skladu z zahtevami iz operativnega Glasnika in tiralice. V ,Atinini‘ obleki bodo papirji, ki bodo služili za njegovo [njeno] identifikacijo.“

Sploh nimam več nobenega komentarja, ker človek kar strmi nad to bolno udbovsko domiselnostjo. Morda bi se tu lepo prilegalo mnenje Borisa Pahorja o udbovcih: „In se jih je človek smel bati, saj so ti znali skaziti življenje […]“ In Slobodanu Todoroviću so ga skazili, popolnoma!

*

In tako kot načrtovano se je legalizacija tudi izvršila. Dne 17. oktobra 1975, v petek ob treh zjutraj, je neznanec poklical telefonsko številko 92 (Postaja milice Koper) in sporočil v italijanščini, da je v sobi 135 (predvidena je bila sicer soba 168) hotela Žusterna Slobodan Todorović. Na vprašanje, kdo to sporoča, je neznanec odgovoril „vostro amico“ (vaš prijatelj) in odložil slušalko. Po ugotovitvi dežurnega policista, da je Slobodan Todorović vpisan v operativnem Glasniku zaradi kaznivega dejanja z navodilom, da ga je potrebno aretirati in pripeljati na okrožno sodišče v Beogradu in o tem obvestiti Center SDV Beograd (prej imenovan kot oddelek), je dežurni tja poslal patruljo dveh miličnikov in nato je tja odšla tudi ekipa v sestavi: Bruno Copič, kriminalist, Albin Štendler, kriminalistični tehnik, Albin Krkoč, delavec CSDV Koper, in Drago Bavec, namestnik komandirja PM Koper. Ogled se je začel ob štirih zjutraj.

Dežurni receptor Peter Terzič je miličnika Milana Jerasa in Branka Kozlarja odpeljal do sobe št. 135. Soba je bila zaklenjena in receptor jo je odprl z univerzalnim ključem. Ko so stopili v sobo, so našli na tleh, ob radiatorju, delno omamljenega moškega, ležečega na karirasti blazini, dveh rjuhah in treh odejah. Čez obraz je imel prilepljen levkoplast, ki je bil s povojem povezan okoli glave, tako da so bile njegove oči dejansko zalepljene. Nogi je imel zvezani z rdečo vrvico in hkrati k radiatorju, roki pa z belo vrvico (take najlonske vrvi uporabljajo planinci za navezo). Miličnika sta ga odvezala in kmalu je v sobo vstopila omenjena kriminalistična in miličniško-udbovska ekipa. Ko je prišel malo k sebi, se je moški predstavil kot Slobodan Todorović. V najdenem potnem listu so našli potrditev tega podatka. Bato so odpeljali na Postajo milice Koper, samo sobo pa sta natančno pregledala kriminalista. Predstava je morala biti profesionalno odigrana do konca. Policisti so hitro ugotovili, da je sobo, tako kot pišejo udbovci v načrtu legalizacije, najel italijanski državljan z imenom Luigi Franco, rojen 10. januarja 1926, v Milanu, ki se je izkazal s turistično prepustnico. Ampak vse to je bilo seveda izmišljeno in zato je podrobnejša razlaga nepomembna.

Ko so Todorovića prepeljali na koprsko policijo, je zahteval pogovor z delavcem SDV. Zato se je z njim pogovarjal Ivan Zorzut, uslužbenec Centra SDV Koper. Bata mu je rekel, da ga je 25. februarja 1975 v Italiji ugrabila mafija ter je bil nato predan jugoslovanskim oblastem. Od takrat pa vse do 15. oktobra je bil zasliševan in zaprt, večinoma v Ljubljani.*

__________________
* Vsebina zadnjih treh odstavkov je povzeta po: Depeša RSNZ SRS v ZSNZ SFRJ in RSNZ SR Srbije, Zadeva: Todorović Slobodan, aretacija, 17. oktober 1975, podpisan Janez Zemljarič; Zapisnik o ogledu, UJV Koper, 17. oktober 1975, dve strani, podpisana Bruno Copič in Albin Štendler; Zadeva: Neznani storilci – kazenska ovadba, občinsko JT Koper, 21. oktober 1975, dve strani, podpisan Franc Kovačič. Vsi dokumenti v: AS 1931, RSNZ, š. 1404, MFŽ Bata Todorović.

Pripis uredništva: Odlomek je vzet iz knjige: Igor Omerza, 88 stopnic do pekla. Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića, Mohorjeva založba Celovec, 2013, str. 213 – 215.

Knjigo Igorja Omerze 88 stopnic do pekla. Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića lahko bralci spletnega portal Časnika naročite še do 5. marca 2014 po ekskluzivni ceni na tej povezavi.