B. Meglič, Portalplus: Nas moti, da se to tako dela

… da je v tem najboljša ravno ona ali da nam odpira oči s pogledom v politično kloako?

Ne spreglejmo, da Karel Erjavec in Dejan Židan seznamu kandidatov, ki ga je Bratuškova poslala v Bruselj nikoli nista oporekala, vprašanje samoimenovanja je zanju postalo vprašanje načelnosti šele po tem, ko je postalo jasno, da sta Tanja Fajon in Erjavec boj za komisarsko mesto proti Bratuškovi izgubila.

Ena največjih napak, ki si jo politik lahko privošči, je podcenjevanje nasprotnika. Če to ulomimo še s ščepcem politikantstva, nadutosti in narcisizma pa dobimo odgovor na razvoj dogodkov ob izbiranju kandidatov za evropskega komisarja in imenovanja za tem.

Erjavec in Židan sta prvoklasna luzerja, politična spletkarja in amaterja

Spomnimo. Erjavec in Židan seznamu predlaganih kandidatov v času, ko je nastajal in sta ga kot člana vlade imela možnost celo korigirati ali pa kar zavrniti, tega nista storila. Židan je dvignil roko, Erjavcu je bilo pa glasovanje pomembno tako zelo ,da je bil morda tudi takrat na Joštu ali pa kje drugje, na glasovanju pa sploh ne. Pa je šlo že takrat za problem samoimenovanja. Etike, morale in razpada vseh standardov in vrednot.

Ker je jasno, da sta v tej tekmi Erjavec in Židan uveljavljala tudi svoj interes, je jasno tudi, da sta seznam oblikovala tako, kot sta menila, da je za dosego njunih parcialnih interesov najbolj optimalno. Da bosta interese trčila onadva (oziroma njuni stranki), je bilo sicer neizbežno, pri tretjem kandidatu pa jima je bilo le priročno izbrati outsiderja, saj s tem povečata lastne možnosti.

A težava nastopi šele, ko ugotovita, da sta nadigrana, da sta se zaštrikala, in ne ko pretehta glas Bratuškove (in padejo vsi standardi). Na tej točki postane zaradi nenačelnosti sporno prav dejanje umestitve zmagovalke na seznam predlaganih imen, za kar sta kot člana vlade odgovorna prav onadva, toliko bolj pa, ker bi s svojima glasovoma to lahko preprečila, če le ne bi imela neke druge računice, ki se jima zgolj ni izšla, zdaj pa predavata o morali, ki sta jo izigravala in izigrala sama!

Pretehtal je menda prav glas Židana, ki je Bratuškovo podprl, velja pa tudi, da bi Erjavčev glas proti vseeno odpihnil Bratuškovo, ker naj bi glas samoimenovane Bratuškove zaradi izenačenja štel dvojno. Ja, šlo je za tisti seznam, ki bi mu Erjavec in Židan lahko nasprotovala že ob njegovem nastajanju. Pa mu nista, ker sta mislila, da je tako zanju bolje, o ne-načelnosti pa ni bilo ne duha ne sluha, dokler nista tega očitka prepoznala le še kot smiselno politično orožje. Briga njiju za standarde in načelnost!

Zato je vprašanje načelnosti farsa! Načelnost jima pomeni toliko kot Bratuškovi ženska kvota oziroma točno in samo toliko, kolikor jima ta reč pomaga na poti do zmage. In to je zenit dogajanja v slovenskem političnem prostoru (sicer pa tudi kvotam naklonjenih razsvetljencev).

Naj vas ne preseneti, če bo Evropa poizkuse Židana, Erjavca in vseh ostalih razumela na način, da je v dolini Šentflorjanski normalno, da revidiramo sezname, v kolikor niso iz njega izbrani kandidati, ki so po volji najmočnejšim političnim komolčarjem.

Bratuškova zna. S taktiko in spletkarstvom je Židana in Erjavca razsula v njunem dvorišču, v njuni kategoriji. Da bo Cerar ob tem mlahav, je lahko predvidel vsak.

Še najbolj realna se zdi razlaga, da se je Bratuškova z Junckerjem preprosto dogovorila: ti poskrbi, da boš na seznamu, jaz poskrbim da boš v evropski komisiji (ampak boljši bi bil odgovor na vprašanje, na podlagi česa je res prišlo do tega, da je dal Juncker Bratuškovi “bianco menico” za komisarsko mesto in celo podpredsedniško funkcijo, ki jo je omenjal, odkar je videl na seznamu Bratuškovo).

Na ta način se da pojasniti prav vsa dejanja glede Bratuškove in njenega komisarstva. In samo bebci lahko računajo s tem, da bo zdaj klonil Juncker in na zahtevo petorazrednih politikantov iz Slovenije, ki so se v svojem politikantstvu zaštrikali, dovolil, da v njegove odločitve posegajo drugi in iščejo “zadnja vrata”, da bi mu le vsilili svojega kandidata. To se ne bo zgodilo. Tega si resni politiki ne dovolijo, ker vedo kaj sledi, če klonijo pred takšnimi zahtevami.

V prevodu: v ringu so se znašli trije, ki niso tolkli le pod pas, ampak so v ring prinesli celo nože, kije in razbite steklenice. In borili se niso za športno zmago (beri: idejna izhodišča – naj zmaga boljši), ampak za lastno denarnico, za plen in temu nivoju in duhu primerna so tudi sredstva, ki jih uporabljajo.

Magnetogram samoimenovanja Bratuškove je po ZDIZ javno dostopno gradivo in po istem zakonu ga mora izročiti vsaka inštitucija RS, če z njim razpolaga. Štefanec zlorablja 23. člen ZIntPK, zato da iz javno dostopnega gradiva samovoljno, po potrebi Bratuškove, iz njega naredi tajno gradivo

Čeprav se marsikdo nadeja, da bi Junckerjeve komisarje lahko zamenjala tudi naša komisija za preprečevanje korupcije, naj razočaram z dejstvom, da KPK Bratuškovo v resnici podpira in brani nekako tako, kot je to v preteklosti na ravni njenega piarja počela Slovenska tiskovna agencija. Še enkrat: Bratuškova zna in to njeno znanje (sposobnost podrejanja državnih organov in inštitucij) Slovenijo ubija. Tako trdimo na Portalu Plus po tem, ko smo od predsednika Štefanca, sicer člana stranke PS, prejeli odgovor na zahtevo po izročitvi magnetograma seje vlade, na kateri se je Bratuškova samoimenovala. Vir nas je namreč že predhodno opozoril, da sta se Štefanec in Bratuškova dogovorila celo, da KPK zablokira dostop do vsebine gradiva s te seje vlade, kjer se je Bratuškova samoimenovala. In to ravnanja Štefanca samo potrjujejo.

Predsednik KPK Štefanec je v preteklih 14 dneh namreč nekajkrat dal jasno vedeti, da KPK razpolaga s spornim magnetogramom. Zato smo pisali na KPK in zahtevali sporni magnetogram. Zakon o dostopanju do informacij javnega značaja (ZDIJZ) namreč jasno določa, da mora vsaka inštitucija oziroma organ Republike Slovenije, ki hrani gradivo, ki je dostopno po ZDIJZ, četudi ga ni ustvarilo samo, izročiti na zahtevo prosilca ne glede na to. Ker gre v osnovi za javno dostopno gradivo namreč.

Več lahko preberete na Portalplus.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.