B. M. Turk: Demanti na objavo “Prejeli smo – Resnica o seji komisije za priznanje ZNP”

pismoObjavljamo demanti na objavo “Prejeli smo: Resnica o seji komisije za priznanje ZNP”

Podpisani Boštjan M. Turk povem, da sem na sestanku Upravnega odbora Častnega priznanja Boruta Meška sestanek formalno vodil med 17 in 18h, 30. novembra 2015.

V tem času sem nekajkrat ponudil svoj odstop pod pogojem, da je sprejet zapisnik zadnje korespondenčne seje UP ČP BM, to je, da se nagrada podeli štirim nagrajencem.

To sem storil zato, ker je prvotni predlog skupine okrog J.M. in U. A. B. predvideval, da se vsi nagrajenci postavijo pod vprašaj.

Večkrat je bil moj prostovoljni odstop pogojen z sprejetjem zapisnika zadnje seje zavrnjen. Sklepi, ki so bili potem sprejeti v odsotnosti predlagatelja dnevnega reda, so pravno formalno neveljavni. Vse to je dokazljivo po pismenih dokumentacijah.

Ljudje, ki so po 18h ostali v dvorani Y City hotela, so imeli dve možnosti: ohraniti edino alternativno združenje s sprejetjem mojega prostovoljnega odstopa (to je bila moja zamisel, h kateri me nihče ni nikoli nagovarjal, nasprotno) ali napraviti udar in uničiti ZNP. To pa je bilo vodeno iz ozadja. Sedaj je udba uničila tudi ZNP.

Sam se kot človek sprašujem, kako naj bi ravnal drugače oz. kaj naj bi drugega sploh storil. Retorično vprašanje, ki si ga – predvsem! – postavljam pa je, kako bi na to gledal Borut Meško, človek, ki je v davni Mladini iz druge polovice 80. let prvič slovenski javnosti v intervjuju predstavil Romana Leljaka.

Boštjan Marko Turk