Govorjenje, da uvažamo Avstrijko za ministrico, je protislovensko v najglobljem bistvu slovenstva

Govorjenje, da uvažamo Avstrijko Angeliko Mlinar za ministrico, je skrajno primitivno.

V času nastanka vladne službe in državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu sem v okviru svojih možnosti in sposobnosti na dosegljivo pristojne poslal več opozoril, da je naslov teh organov dokaz, da slovenstva sploh ne razumejo. Kot tolikokrat sem bil nerazumljen oziroma neslišan. Mogoče sem bil, ker je boljše nekaj kot nič, tudi premalo glasen in vztrajen.

Slovenija je bila vedno vse slovensko ozemlje, kjer živijo Slovenci kot avtohtoni prebivalci.

Prav zato se je ta oznaka slovenskega ozemlja, ki je ni potrjevala ne mednarodna politika oziroma državna ureditev, ne uprava, ne geografija, tako težko prijela.  Zgodovina nam ni bila naklonjena.

Predvsem imenovanju Slovenije v slovenskem jeziku.   Uradna oziroma jezika kulture sta bila pri nas do vključno visokega srednjega veka latinski in potem nemški. Zato slovensko besedo Slovenija še vedno neuspešno iščemo. Najdem pa takrat in kasneje številne oznake o Sclavoniji in Windisch – landu, ne pa Sloveniji. Primož Trubar je še služboval v »slovenski deželi«, ne deželah, kasneje, vse do 1810 pa je, ker je v uradni, splošno sprejeti zgodovini, upravi in geografiji ni bilo, v slovenskem jeziku niso uporabljali.

Prav zato je Prešeren, ki jo je poznal, verjetno prav zaradi tega ni nikjer uporabil. O tem najdemo poglobljene informacije v knjigi Janez Höfler. Trubarjevi »Lubi Slovenci« ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu. O pojmu Slovenije v srednjem veku, doslej najizčrpnejše informacije. Več kot povedno je dejstvo, da je moral ugledni znanstvenik in akademik eno najdragocenejših slovenskih knjig izdati v samozaložbi! Številne informacije o tem sta prispevala v svojih razpravah tudi ddr. Igor Grdina in dr. Anja Dular.

Slovenci smo ob koncu I. svetovne vojne doživeli udarec, ki bi ga preživel malokateri narod

Prve »zamejce« smo dobili, ko so nam okoli leta 700 del slovenskega ozemlja odtrgali Langobardi. Pozneje so k temu prispevali še Madžari oziroma Ogri in Benečani. Tudi Hrvati niso nedolžni (Čaber, Medžimurje, del Istre…) Slovenci smo kot celota živeli pod enim vladarjem le v času od konca Ilirskih provinc do znamenitega plebiscita v Beneški Sloveniji 1866. leta Bil je oktobra, kot dobrih 50 let kasneje koroški. Dejansko smo Slovenci ob koncu I. svetovne vojne doživeli udarec, ki bi ga preživel malokateri narod. Zgubili smo večino Koroške, Goriško, Istro in Trst in velik del Kranjske. Tudi te v celoti po II. svetovni vojni nismo dobili nazaj (Belopeški kot).

Edina satisfakcija je bila pridobitev Slovenske krajine ali Prekmurja. Kot negativne s svojim centralizmom in nepriznavanjem Slovenije ne gre spregledati tudi Karadjordjevičeve Jugoslavije. Titova je bila v tem pogledu boljša. Nikoli pa ni povsem opustila ideje o jugoslovanskem narodu, pa četudi na delavski, proletarski osnovi! O tem bo v naslednjem letu na neki ugledni italijanski univerzi branil disertacijo slovenski zgodovinar mlajše generacije, ki pa je, mogoče tudi zato, brez službe!

Da smo nacija nam je priznala nemška nacionalna politika že pred sredo 19. stoletja

Združena Slovenija, več kot stoletje najbolj povezovalen slovenski politični program, je zahteval združitev vsega slovenskega ozemlja. Republika Slovenija ga s svojo samostojnostjo in mednarodno priznanostjo ni uresničila. Slovenija in Slovenci so še vedno tudi izven slovenske države. Izseljenci so v primerjavi z njimi druga, ne drugotna kategorija, ker ne živijo na slovenskem etničnem ozemlju. Zaradi tega niso nič manj ali slabši, le naše obveznosti do njih so mednarodnopravno drugačne.

Organi za Slovence v zamejstvu in po svetu so v bistvu zanikanje ideje ali vsaj dokaz skrajno malomarnega odnosa do Združene Slovenije.

Ob razglasitvi Slovenije bi morali, vsaj pogojno, ponuditi slovensko državljanstvo vsem Slovencem, v prvi vrsti pa »zamejcem«. Že sam izraz je napačen in žaljiv, ker oni živijo znotraj slovenskega etničnega ozemlja.

Pojmovanje, da so Slovenci samo tisti, ki živijo v Republiki Sloveniji, drugi pa so v skrajni obliki slovensko govoreči Italijani, Avstrijci ali Madžari, ima svoje korenine v liberalnem prepričanju, ki omejuje pripadnost narodu z državno mejo. V bistvu gre za bližanje izrazu nation, nacija, nacionalna pripadnost, ki se v anglosaškem in romanskem svetu pokriva z pripadnostjo državi in pripadnosti narodu v smislu srednjeevropske in slovenske tradicije posebej ne pozna. Zato tudi ta skrajno neodgovorna trditev, da smo Slovenci šele z lastno državo postali nacija. To nam je priznala nemška nacionalna politika že pred sredo 19. stoletja! Antislovensko je tudi jugoslovenarsko pojmovanje Slovencev. Niso slučajno v KOS-u slovenske pripadnike učili, da so koroški in primorski Slovenci potomci političnih beguncev po II. svetovni vojni!

Govorjenje, da uvažamo Avstrijko za ministrico, je protislovensko v najglobljem bistvu slovenstva

Govorjenje, da uvažamo Avstrijko Angeliko Mlinar za ministrico, je skrajno primitivno in tragično. Protislovensko v najglobjem bistvu slovenstva. Kandidatke za ministrico ne poznam  osebno in niti ni važno, če ne bo idealna. V vladi je toliko takih, da bo težko slabša od njih. Bolj je Angelika Mlinar Slovenka kot velik del Slovencev v Sloveniji, ki imajo državljanstvo, pravico do bivanja in so glede nje najbolj glasni. Tudi ne bo prva ministrica z dvojnim državljanstvom!

Kakšno srečo bi imeli, če bi tako funkcijo sprejel Marjan Wakounig, eden največjih avstrijskih in evropskih ekspertov za davčno problematiko. K sreči so ga vsaj nekajkrat povabili, da je v Ljubljani predaval. Med Slovenci izven Republike Slovenije je veliko Slovencev, ki bi jih v teh, vse bolj brezizhodnih časih, krvavo potrebovali. Številne, zlasti bivše »jugose«, motijo, ker niso rojeni v Republiki Sloveniji. Južnoslovansko poreklo jih ne moti. Tudi mene ne, ne morem pa očitati Slovencem slovenstva! Spomnimo se gonje proti dr. A Bajuku, ki so ga sramotili, da je ugodno živel v tujini, ko smo se »mi borili za splošni napredek v Sloveniji in Jugoslaviji«!

Prav nič pa jih ne motijo tipi a la ljubljanski župan, ki se odkrito norčuje iz slovenstva in njegove zgodovine in številni oni, ki so v najvišjih službah v vojski (! in policiji(!) in imajo tudi državljanstvo bivših jugoslovanskih zveznih republik, da o »civilni« družbi niti ne govorim, ki jim je slovenstvo in samostojna Slovenija trn v peti!