Jezus je molil na samem pa tudi tako, da so ga učenci videli
Če mi je tako težko moliti, je to tudi zato, ker hudobni duh stori vse, da bi mi to otežil. Zatorej ni slučaj, da je Jezus pogosto molil tako, da so učenci za to vedeli in ga celo videli.
Če mi je tako težko moliti, je to tudi zato, ker hudobni duh stori vse, da bi mi to otežil. Zatorej ni slučaj, da je Jezus pogosto molil tako, da so učenci za to vedeli in ga celo videli.
Nedelja molitve za duhovne poklice nas vabi, da pričnemo popravljati Kristusovo Cerkev pri sebi, pri pogumnem življenju vere v družinah, ne na pol in samo tu in tam, ampak celovito in vsak dan; prav tako … Beri dalje
Povabljeni v ponedeljek, 30. 3. 2020, zvečer ob 21, uri v vseslovensko molitveno navezo z obnovitvijo posvetitve, ki jo je Marija v Fatimi leta 1917 tako priporočala in bi po njenem zagotovilu lahko preprečila katastrofo druge svetovne vojne. Zaupajmo, da če tokrat ne bomo zamudili, lahko Marija uresniči svojo obljubo tudi v krizi pandemije novega koronavirusa.
Vedno bolj je akutna bolezen naše dobe: pomanjkanje perspektive. Pandemične razmere jo še stopnjujejo. Zdi se mi, da mnogi ne vedo, kaj zares hočejo. Kopni število stvari, v katere bi zlasti mladi verjeli. Simptom te bolezni je pomanjkanje identitete. Vedno več ljudi srečujem, ki ne znajo odgovoriti na vprašanje: kdo sem?
Ob Slomškovi nedelji je vredno obuditi spomin na nekaj njegovih potez, ki so bistveno zaznamovale vso našo domovino. Resnična in trajna pomembnost lika bl. škofa Antona Martina Slomška za lavantinsko škofijo in kasnejšo slovensko zgodovinsko dogajanje postane razvidna iz njegovega prizadevanja za novo razmejitev mej med tremi škofijami: krško, sekausko in lavantinsko ter pravzaprav celo še četrto leobensko (ki pa nikoli ni samostojno zaživela), in za prenos sedeža praktično nove škofije v Maribor.
Na praznik Karmelske Matere Božje je papež Frančišek izdal apostolsko pismo Traditionis Custodes o rabi rimskega bogoslužja izpred prenove leta l970. Pričakovano so bili odzivi nanj zelo različni. S svojimi mislimi ne želim stopati v nikakršno polemiko, saj vsakomur priznavam pravico do lastnega presojanja, ampak želim izraziti svoj pogled katoliškega škofa na to pismo.
V teh dneh še posebej goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir danes kliče v duhovniško, diakonsko, redovniško ali kakršno koli drugo cerkveno službo, da bodo zmogli reči: »Da.« Če jih Pastir resnično kliče, jim ne bo moglo biti nikoli žal.
Veliki četrtek je eden najbogatejših, najbolj živih z obhajanjem spomina Jezusove zadnje večerje z apostoli, v okviru katere je postavil najsvetejši zakrament svete evharistije – svoje telesne navzočnosti na zemlji do konca sveta.
Letos je ob prazniku treh modrih z Vzhoda kar v zraku vprašanje: ali more z Vzhoda priti kaj dobrega? Kup asociacij nam lahko sproži to vprašanje: novi virus, begunci in migranti, terorizem, totalitarizem … Ko se vprašamo, kaj pa prejemamo z Zahoda, se nam tudi ne prikaže dosti drugačna slika. In vendar: ex Oriente Lux (Luč z Vzhoda). Seveda s tem prestopimo v simbolno govorico in Vzhod ni več geografski pojem, marveč duhovni.
Čutim, da mi Kristus Kralj pravi, naj usmiljenje naj postane način življenja, ki se ne reklamira ali celo neposredno prenaša po Facebooku. Kristus Kralj, daj mi občutljivo srce in me obvaruj otrdelega!
Če je dogajanje v parlamentu odraz stanja duha v naši državi, potem niti ne more biti drugače, kot da nam rdeč alarm tuli.