PREJELI SMO. Državni zbor je obravnaval novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), s katero je omilil upoštevanje dobrodelne pomoči humanitarnih organizacij socialno ogroženim družinam pri ugotavljanju dohodkov družine. Gre za drugi majhen korak (prvi je bil narejen z novelo Zakona o šolski prehrani) v smeri odpravljanja anomalij in krivic Svetlikovega zakona, ki ga je sprejela že prejšnja socialdemokratsko liberalna vlada, svoje uničujoče učinke predvsem za socialno razmeroma šibke družine, na katere smo organizacije civilne družbe opozarjale že ob njegovem sprejemanju, pa je začel kazati v letu 2012, ko se je začel uporabljati.
V Družinski pobudi pozdravljamo vsako prizadevanje za zmanjševanje anomalij in krivic ZUPJS, hkrati pa opozarjamo, da jih v zakonu tudi po tej majhni izboljšavi še vedno kar mrgoli in bi bil potreben temeljite prenove, saj je povsem brez utemeljitve radikalno in brezobzirno zarezal v socialni položaj družin, pri čemer so bile najbolj prizadete predvsem družine s podpovprečnimi dohodki, torej socialno že prej razmeroma šibke družine. Nekatere družine so samo zaradi ZUPJS izgubile tudi do 12% celotnega družinskega proračuna.
Spomnimo samo na nekaj posledic ZUPJS za družine:
– Zakon je vsem mladoletnim dijakom odvzel državno štipendijo. Čeprav je takratni minister Svetlik trdil, da bo to nadomestil višji otroški dodatek (Žal to ni bila edina izjava ministra Svetlika, ki se je izkazala za neverodostojno), so dijaki, ki so izgubili štipendijo, v povprečju izgubili približno po 100EUR mesečno.
– Zakon je ukinil otroški dodatek za študente. Po ministrovih besedah naj bi ga nadoknadile višje štipendije, a je bilo zvišanje štipendij precej manjše od odvzetih otroških dodatkov.
– Zaradi vštevanja otroškega dodatka med dohodke, ki se upoštevajo pri določanju plačila za vrtec, zelo veliko družin predvsem iz najnižjih dohodkovnih razredov ob povsem nespremenjenih dohodkih po novem za vrtec plačuje za en ali celo dva razreda ali za 30 do 90 EUR več kot prej.
– Zaradi nelogičnega upoštevanja premoženja (tudi povsem nelikvidnega in celo takega, s katerim družina ne more razpolagati), se je mnogim družinam zmanjšal otroški dodatek, povečalo plačilo vrtca, zmanjšala ali ukinila subvencija šolske prehrane …
– Zaradi zapletenih postopkov, nedorečenosti in nelogičnosti, imajo CSD kopico odvečnega dela z izdajanjem nepotrebnih ali preobsežnih odločb, zaradi česar prihaja pri izdajanju odločb do nesprejemljivih zamud, neenakega obravnavanja upravičencev v enakih ali primerljivih situacijah, nerazumnih in nepotrebnih administrativnih obremenitev upravičencev in CSD.
– Čeprav je minister ob sprejemanju zakona napovedoval, da naj ne bi šlo za varčevalni zakon, je ta zakon družinam pobral celo veliko več sredstev kot t.i. varčevalni ZUJF iz lanskega leta, ki je prav tako družine obremenil bolj kot druge skupine prebivalcev.
Zato pozivamo vlado in Državni zbor, da na podlagi podatkov, ki so v precejšnji meri že na voljo, nemudoma pristopita k resni in temeljiti prenovi t.i. »nove socialne zakonodaje«, v njej jasno ločita strokovno povsem različni področji socialnega skrbstva in družinske politike, tako da bo vsako področje lahko delovalo učinkovito, pregledno in zares v smeri doseganja ciljev, katerim je namenjeno.
V Družinski pobudi smo pri tem pripravljeni konstruktivno pomagati in sodelovati s svojim znanjem, izkušnjami in predlogi.
Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude
Foto: DP
