Ania Goledzinowska za Siol.net: “Manekenka ni vredna nič.”

Nočni lokali, modne brvi v Milanu, resničnostni šovi, televizija, zasebne zabave bogatašev, a tudi droge, izkoriščanje, posilstva, zlorabe, poniževanje. To je mladostniško življenje nekdanje manekenke, igralke in televizijske voditeljice Anie Goledzinowske. Ni je osrečevalo, zato je vse pustila za seboj in, kot pravi, zaživela svobodno.

Ania je svojo družino opisala kot običajno poljsko družino, v kateri se imajo starši radi in imajo radi svoje otroke. Spremembe so se začele po očetovi smrti, ko je bila stara deset let. Mama je v hišo pripeljala nove moške, eden izmed njih jo je posilil. Ania je mamo začela sovražiti, prav tako svojo mlajšo sestro. Pri 13 letih je poskusila narediti samomor.

“Čeprav si reven, imaš sanje, ki jih lahko uresničiš”

Vsi so ji pravili, da ne sme sanjati, saj ima revno družino, v življenju pa ne more najti ničesar dobrega. “Hotela sem pokazati svetu, da ni tako. Čeprav si reven, imaš sanje, ki jih lahko uresničiš.”

Od mladih nog si je sebe predstavljala kot princesko v gradovih. Zato ni čudno, da so jo pri 16 letih z lahkoto zvabili v Italijo, po njenih predstavah najlepšo državo na svetu, v kateri je vedno želela živeti. Tam naj bi delala kot manekenka. “A so me ugrabili, vzeli so mi dokumente,” pripoveduje Ania.

Zabave, droge, spolnost, izkoriščanje

Zaprli so jo v neko hišo, kjer je bilo še več drugih deklet, ki so morala delati v nočnem lokalu. Iz hiše so hodila le v spremstvu lastnika. “To je bil krut del mojega življenja,” se spominja. Proti tem ljudem je pozneje tudi pričala na sodišču.

Ko je bila stara 17 let, jo je od tam odpeljal neki moški, ki se ji je zdel vreden zaupanja, a jo je sredi bučnih nočnih ulic v avtomobilu posilil. Zbežala je in začela svoje življenje kot manekenka, izkusila je prestižni svet milanske mode.

Kot manekenka je delala za najboljšo agencijo v Italiji. Nekoč so ji rekli, naj gre v Rim in na rojstnodnevni zabavi skoči iz darila ter zapoje Vse najboljše. “Ker je bilo dobro plačano, sem šla. Ko sem skočila iz darila, sem videla, da sem na Berlusconijevi zabavi. Tako sem ga spoznala,” se spominja.

Manekenka ni vredna nič

Vedno je bila trdoživa. “V nekem trenutku sem zapustila svet mode in začela delati kot televizijska voditeljica, ker sem ugotovila, da manekenka ni vredna nič, je le obešalnik za oblačila, nič ne smeš reči, ne moreš se izražati, nikogar ne zanima, kaj imaš povedati. Televizija mi je dala to možnost.”

Spoznala je tudi, da biti model pomeni biti nihče. “Kdo vodi ta svet mode? Producenti, stilisti, sponzorji. Kot model si le proizvod, ki se mora dobro prodajati. Če si dobra, v redu, če te ni, imajo na razpolago sto drugih. V sebi sem čutila, da se mi gnusi vse, kar me je obdajalo.”

V družini Berlusconijevih

Ko je delala na televiziji, ji je nekega dne pisal Paolo Beretta, za katerega takrat ni vedela, da je Berlusconijev nečak, in jo povabil na večerjo. Domnevala je, da je to nekdo, ki jo pač pozna s televizijskih zaslonov. Prišel je z varnostniki, ona pa je mislila, da se le šali in da so to njegovi prijatelji. Šele čez nekaj tednov je ugotovila, kdo je. V zvezi sta bila tri leta, vmes sta se tudi zaročila.

“Bila sem na svojem vrhuncu. Imela sem vse, pojavljala sem se v medijih, vozili smo se z zasebnimi letali, imela sem vse, kar bi si kdo lahko želel. A več kot sem imela, več sem želela. Nisem bila srečna. Nič me ni zadovoljilo. Začela sem se spraševati.”

Pogovarjala se je Urška Makovec, več lahko preberete na siol.net.