Alojz Kovšca, ujet v objektiv brez maske, idealna tarča za protivladne medije

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca Foto: Milan Skledar, vir Državni svet

Alojz Kovšca je politik, ki postaja vse bolj prepoznaven v javnosti. Je politik, ki si upa polemizirati s pravosodjem, napasti banke za zaščito neukih oškodovancev, politik. Brez dlake na jeziku rad reče bobu bob in maski maska. Skratka, Kovšca je politik, ki si ne pusti nadeti nagobčnika. Je oster nasprotnik tistih, ki v javnosti širijo laži glede koronavirusa. Meni, da bi jih morali sankcionirati za škodo, ki jo povzročajo s svojim neodgovornim početjem.

Alojz Kovšca promovira vladne ukrepe za zaščito in omejevanje, zato si je kmalu pridobil sloves desnega projanševskega voditelja. In kot tak je idealna tarča za mnoge medije.

Obisk delegacije Državnega sveta v Porabju, ki jo je minuli petek vodil njegov predsednik Alojz Kovšca, postaja prvovrstna notranjepolitična tema. Pa ne zaradi težkih razmer naše najmanj številne manjšine, da ne bo pomote. Razlog notranjega interesa slovenske javnosti, skrbno izbranih etabliranih novinarjev in samooklicanih vplivnežev na družbenih pljuvalnikih, je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, ujet v objektiv brez maske.

Alojz Kovšca na Gornjem Seniku brez maske, kjer šele 21. oktobra uvajajo maske

Pa pojdimo lepo po vrsti. Dolgoleten uradni fotograf in snemalec Državnega sveta Milan Skledar je očitno naredil napako; nehote, so zapisali v Državnem svetu. Brez soglasja in avtorizacije je namreč objavil fotografije delegacije brez mask v sortirnici jabolk za skupno mizo pri okušanju lokalnih dobrot. Fotografije niso bile mišljene za objavo, temveč zgolj za spominski album. V to ponujeno jabolko je nemudoma ugriznila javnost trolov na Twitterju, nato je sledila usklajena akcija s strani medijskih portalov. Zgodba je postala tako zabavna in zanimiva, da smo se odločili, da v njeno zakulisje pokukamo še mi. Kakšen interes javnosti pravzaprav opazimo v tem primeru.

Politični analitik Sebastjan Jeretič v svoji zadnji kolumni piše, da so mediji danes del političnega boja in da s svojim ravnanjem vstopajo v dnevnopolitični prostor v vlogi političnih aktivistov. Novinarski izdelki in njihovi polizdelki na socialnih omrežjih so pravzaprav lahko priročna eksekucijska sredstva, ko se je treba znebiti politikov z lastno hrbtenico, politikov, ki niso ne naši ne vaši, politikov, ki obetajo. Alojz Kovšca mora plačati ceno: odstopiti, kličejo po parlamentarnih hodnikih. Ker politik mora biti za zgled, so neomajno odločni. Z maskami pod nosom, brez mask, ker virusa itak ni, ampak je desna zarota, s preluknjano masko – da, tudi takšne vplivneže imamo, še več, vsak petek hujskajo ljudi k množičnim zborovanjem brez distance in mask, pa se jim nič ne zgodi. V času največje gledanosti imajo svojo medijsko agendo in so v očeh javnosti težki frajerji. In to nikogar ne moti. Ko pa se delegacija Državnega sveta slika brez mask nekje na Gornjem Seniku (mimogrede: večina ljudi sploh ne ve niti za Državni svet niti za Porabje), razglasijo to za škandal brez primere. In to na Madžarskem, kjer šele z jutrišnjim dnem uvajajo obvezno nošenje zaščitnih mask.

Bo Kovšca odgovarjal tudi za vsa življenja, ki jih z zanikanjem virusa povzročajo antikovid vplivneži

Politična antipropaganda brž zažene svoje kolesje in takoj sproži pogrom proti Alojzu Kovšci. Kdo bo odgovarjal za vsa življenja, ki jih z neodgovornim petkovim protestiranjem, z zanikanjem virusa in z norčevanjem iz svaril NIJZ povzročajo tisti politiki in influenserji, ki so medijem blizu, ki pašejo v isto krvno skupino, ki jih sistem globoke države ščiti za vsako ceno? Najbrž kar Alojz Kovšca. Zakaj novinarjem v oddajah z gosti ni treba nositi mask, politiki pa jih morajo, ali novinarji niso zgled nikomur? Niso tudi oni javne osebe? Ali niso brez mask prav zaradi fotografije, slike, podobe, všečnosti?

Naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha, svetuje božja modrost. V odprti in transparentni družbi se lahko dogaja marsikaj, z masko ali brez nje, pa vendar moramo kritično obravnavati družbene pojave z istimi vatli za vse. Tega nezrela slovenska demokracija ne zmore, zato pa nimamo pravega nosilca pluralnosti v nobeni od štirih vej oblasti v državi.