A. Vodopivec, Domovina: Kdo si, Evropa?

Vprašanje evropske identitete se dotika treh ključnih področij, do katerih njeni prebivalci še nismo razvili pravilnega odnosa: nacionalizmi, lastna zgodovina in odnos do verske svobode. Zato nas vsak nepredvideni dogodek zmede do te mere, da pademo v krizo: finančno, migracijsko, politično … kriza lastne identitete je, kakor nadležna migrena, vseskozi prisotna.

Evropa je stara celina, njen proces integracije in združevanja na politični ravni pa zelo mlad in nov. Mislim, da smo tukaj na poti iskanja ustrezne poti in orodja. Nihče prej se ni lotil tako obsežnega in kompleksnega projekta, ki bi temeljil na taki zgodovinski podlagi, kot smo se tega lotili v Evropi. Drži, da veliko stvari ne deluje, toda ne smemo pozabiti, da smo celina rekordov in nemogočih podvigov, ki postanejo resnični. Lahko vse to ogrozijo priseljenci?

Moram priznati, da me pojem velike, združene, uspešne in močne Evrope privlači od osnovnošolskih let, ko sem na italijanski nacionalni televiziji RAI spremljal tedensko oddajo o uspešnih projektih v tedaj združeni Evropi: jezovi in plovni kanali na Nizozemskem, novi tramvaji v nemškem Dresdnu in novi muzeji v Španiji. Evropa ni celina samo zaradi geografskih kriterijev, ampak predvsem zaradi svoje vsebine, kulture in identitete.

Priseljenci nam ne morejo vzeti tistega, kar smo pokvarili že sami

Vprašanje evropske indentitete se zadnje čase vse pogosteje odpira v luči migranstkega vala priseljevanja iz arabskih držav; med ljudmi je čutiti strah, da bi tuja kultura uničila »našo« istovetnost. Mislim, da te nevarnosti ni, saj smo že sami večino pokvarili s svojim zaničljivim odnosom, kar je ostalo, ne upoštevamo in ne cenimo kakor bi morali.

Na ta pojav želim opozoriti s treh vidikov. Stvar je mnogo širša in če malo pomislimo na analogije, hitro opazimo, da se to dogaja tudi na drugih področjih.

1) Nacionalizmi in čeznacionalna pripadnost. Zaradi težkih dogodkov polpretekle zgodovine 20. stoletja smo Evropejci razvili posebno alergijo do nacionalizma, tudi za ceno zdravega domoljubja. Res je, da meja med obema je lahko zelo tanka, toda je potrebna in nujna. Kot je tudi nujna zdrava narodna zavest, ki rodi ponos in veselje nad svojo družino, domačim krajem, domovino … Evropo.

Več lahko preberete na domovina.je.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.