… občinskim svetnikom, sorodnikom (1)
Razkrivamo župane, ki so po ugotovitvah komisije za preprečevanje korupcije občinske posle nezakonito dali podjetjem v njihovi lasti, v lasti občinskih svetnikov ali njihovih sorodnikov.
Sredi leta 2011 je komisija za preprečevanje korupcije (KPK) dobila močno orožje v boju proti korupciji – spletno aplikacijo Supervizor. Ta sledi toku denarja iz javnega sektorja (ministrstev, občin, agencij, uradov in ostalih) v zasebni sektor, torej podjetjem. Aplikacija je požela veliko zanimanje javnosti – število ogledov je že prvi dan preseglo milijon.
A komisija aplikacije ni ustvarila le za potešitev radovednosti javnosti. S pomočjo Supervizorja so leta 2012 analizirali tudi transakcije med občinami in podjetji z namenom ugotavljanja nezakonitega poslovanja.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), v veljavi od junija 2010, namreč določa, da občina me sme poslovati s podjetjem, v katerem je funkcionar občine (župan, podžupan ali občinski svetnik) bodisi član poslovodstva bodisi je lastnik podjetja. Prepoved velja tudi za podjetja, ki so v lasti družinskih članov funkcionarjev. Prav tako občina s takim podjetjem ne sme poslovati še eno leto (v kolikor je bil funkcionar lastnik podjetja) oziroma dve leti (v kolikor je poslovodja podjetja) po prenehanju funkcije funkcionarja.
ZIntPK je bistveno zaostril to področje. Prejšnji predpis, Zakon o preprečevanju korupcije (ZPKor), je pod določenimi pogoji poslovanje med občino in podjetji funkcionarjev oziroma njihovih družinskih članov dovoljeval. Zato se je protikorupcijska komisija preverjanja zakonitosti poslovanja občin lotila za obdobje od junija 2010 do konca leta 2011.
Kljub relativno kratkemu obdobju preiskave je KPK ugotovila za 1,4 milijona spornih poslov med občinami in podjetji. S povezanimi podjetji je nedovoljeno poslovalo kar 68 občin, spornih poslov je bilo 429.
Za nezakonito poslovanje občine s podjetji je sicer odgovoren zastopnik občine, torej župan. Tem je KPK ob ugotovljenih nepravilnostih tudi izdala prekrškovne kazni – po zakonu je kazen za tak prekršek od 400 do 4000 evrov. V dveh primerih pa je KPK ugotovila, da občinski funkcionarji občini niso sporočili svoje povezanosti s podjetji, s katerimi je nato občina poslovala.
V večini poslov je KPK tudi zahtevala uveljavljanje ničnosti posla. Tako bi podjetja občini vrnila sredstva, občine pa podjetjem tisto, kar so od njih dobila. Vendar v večini primerov uveljavljanje ničnosti ni spremenilo ničesar, saj je pri poslovanju šlo za gradnje oziroma storitve. Tega pa ni moč »vrniti« podjetju. Podjetje je zato obdržalo denar, občina pa storitev. Edina kazen pa je tako ostala globa županu.
Večina teh dejstev je KPK javnosti že predstavila. Do danes pa je ostajala neznanka, katere občine so poslovale s podjetji svojih funkcionarjev ali njihovih družinskih članov.
Seznam teh občin in spornih poslov smo na podlagi zahtevka po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zdaj pridobili mi. Podatki kažejo, da je šlo v primeru približno polovice občin za majhne posle, po večini vredne nekaj sto evrov. V nekaterih primerih pa so posli dosegli nekaj tisoč ali celo nekaj sto tisoč evrov. Občin, kjer je bil obseg nezakonitih poslov večji od par tisoč evrov, je 27.
Prvih devet izmed teh sedemindvajsetih predstavljamo v tem prispevku. Ostale pa bomo razgalili še v tem tednu. Še vedno namreč čakamo na odgovore nekaterih občin glede spornega poslovanja.
Pri vsaki občini predstavljamo obseg nezakonitega poslovanja, ki ga je ugotovila KPK, in obseg celotnega poslovanja z podjetjem v času, ko je mesto občinskega funkcionarja zasedala oseba, povezana s tem podjetjem. Ker je bil star zakon (ZPKor) milejši od zdajšnjega ZIntPK, opozarjamo, da poslovanje izpostavljenih podjetij z občino pred junijem 2010 ni bilo nujno nezakonito.
Pred predstavitvijo ugotovitev v posameznih občinah naj razkrijemo še posledice akcije protikorupcijske komisije. Lani je KPK na vzorcu 23 občin ponovno preverjala nezakonito poslovanje, sum kršitev pa je ugotovila le v dveh primerih. Kot kaže, je predlanska akcija KPK tako dosegla svoj namen tudi na področju preventivnega delovanja.
Več lahko preberete na portalu Pod črto.
