V nekem . . . poljskem filmu žena v prometni nesreči izgubi moža in otroka; neko jutro v dneh izgubljenosti v kuhinji naleti na ihtečo hišno pomočnico. “Zakaj jokate?” jo vpraša. “Zato, ker vi ne,” ji odgovori med solzami.
O, kako mi je šlo to, skopirano iz komentarja, do srca!
Večkrat se mi zdi, da je tako na svetu, da je vsega dovolj, vsega veliko … tako hrane, zraka, vode, vseh dobrin, stvarnih in duhovnih, kot tudi lakote, materialnega pomanjkanja, joka, solz, žalosti, srčnih čustev sploh.
Včasih se mi zdi, da če nekdo ne naredi, opravi svojega dela, mora kdo drug … kot za otrokom mnogokrat pospravijo starši (upravičeno, če je otrok premajhen, in morda po neumnem, če je otrok velik), tako je vsepovsod v življenju. Razumljivo je, da pomagamo človeku, ki ne more sam, da naredimo marsikaj namesto njega …
Morda tudi joka kdo namesto drugega?
Tudi pokoro dela drug namesto storilca?
Več lahko preberete na blogu Sol zemlje.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
