2. aprila mineva 6 let odkar nas je zapustil sveti oče Janez Pavel II. Karlu Woytyli je bilo usojeno postati papež, ne samo katoličanov, temveč številnih drugih ljudskih src. Bil je eden najbolj priljubljenih papežev, saj je imel odlike velikega voditelja in človeka, ki je znal oproščati, pomirjati in uslišati. Bil je človek poguma, močne vere in visokih moralnih načel. Našo državo je obiskal dvakrat in mnogim so tisti dnevi ostali v globokem spominu. Ni pomagal samo ljudem, temveč tudi celotnim narodom ko jim je bilo najtežje.
Odšel je tiho in dostojanstveno
Janez Pavel II. je odšel mirno s sveta številnih nasprotij, ki je v času njegove smrti za trenutek »obstal«. Ko je najavil, da mu Kristus odpira vrata in ga Bog pričakuje, se je človeštvo zavedlo kakšno nenadomestljivo izgubo predstavlja njegov odhod. Množice ljudi so ga povsod nestrpno pričakovale, v državah kjer vlada revščina, lakota, nemoč, nesreča in kot v državah blaginje in tehnološkega napredka. Vse so potrebovale papeževo besedo, njegovo roko, ki so se je hoteli dotakniti tako verniki kot spreobrnjenci in ateisti. Seveda tudi kritikov ni manjkalo, vendar je ponižno vztrajal kot voditelj vere v mir, spravo, pravičnost, enotnost, v prihodnost, v boljši jutri… Bil je pogumen v svoji misiji in poslanstvu, čeprav ga je to leta 1981 stalo skoraj življenja. Trpljenje in krivice, ki jih je doživljal tudi sam, so ga vodile v boj za drugačno porazdelitev dobrin in proti komunistični represiji in izrojenemu kapitalizmu. Zato je imel tudi nemalo nasprotnikov, tudi iz vrst teologov, vendar ni klonil v svojem prizadevanju za socialno pravičnost, mir, medsebojno razumevanje, spravo in versko svobodo.
Za njim je žaloval ves svet
Novica o papeževi smrti 2. aprila 2005 je v trenutku obkrožila svet. Njegova smrt je združila ves svet, vse religije, ne samo krščanske, združila je celo tiste, ki ne verujejo. Oči sveta so bile v papeževih zadnjih trenutkih uperjene v Vatikan. Novica o njegovi smrti je zvabila solze in žalost po vsem svetu. Po vsej rodni Poljski so se oglasili veliki cerkveni zvonovi. Mnogim Poljakom, ki jim je papež predstavljal največjo avtoriteto je bilo hudo pri srcu. Verniki so se takoj po objavi smrti pričeli v velikem številu zbirati na velikem trgu pred krakowsko katedralo. Ob izgubi papeža je takratni ameriški predsednik Bush izjavil, da je cerkev izgubila svojega pastirja, zmagovalca človeških svoboščin. ZDA ga pojmujejo kot verskega poglavarja, ki je največ prispeval k padcu komunizma v Vzhodni Evropi in h končnemu rušenju Berlinskega zidu leta 1989. Začel je demokratično revolucijo s katero je reformiral dotedanjo Vzhodno Evropo in spremenil tok zgodovine. V Latinski Ameriki je žalovalo več kot pol milijarde vernikov. Mnoge države so razglasile dan žalovanja. V Paragvaju so razglasili 5 dni žalovanja, na Kubi tri. V Mehiki so cele družine odhajale v cerkev, kjer so se priklonile papežu na njegovi poslednji poti. Njegovo smrt je obžaloval arabski in islamski svet. Takratni turški predsednik Sezer je izjavil, da je s svetovnega prizorišča odšel velik humanist, luč svobode in miru. Svoje globoko sožalje je v imenu 5 milijonov katoličanov izrazila tudi Kitajska uradna cerkev, ki je razglasila smrt Janeza Pavla II. za veliko izgubo. Žalovali so tudi budisti in Judje. Dalajlama je papeža opisal kot velikega duhovnega vodjo. Ob smrti papeža je izrekel sožalje ves takratni slovenski politični vrh. Sožalja so prihajala tudi iz številnih slovenskih občin, ustanov, organizacij, društev in od državljanov.
Beatifikacija Janeza Pavla II.
Prvega maja letos bo papež Janez Pavel II. razglašen za blaženega. Svečani ceremonial beatifikacije bo potekal v baziliki svetega Petra, kamor bo preneseno tudi telo pokojnega papeža. Beatifikacija je bila dolgotrajen proces, v katerem so cerkveni dostojanstveniki preučili številne dokumente, ki bi potrjevali, da je papež storil čudež. Potrebne so bile tudi številne priče. Proces za beatifikacijo je bil sprožen dober mesec po papeževi smrti. Osnova beatifikacije je čudežna ozdravitev Marie Simon-Pierre Normand za Parkinsonovo boleznijo. Francoska redovnica je morala prenehati opravljati svojo službo v bolnišnici v Arlesu na Azurni obali. Nune iz njenega reda so se z molitvijo obrnile na pokojnega Ivana Pavla II. v juniju 2005 in bolezen je kasneje izginila. Marie Simon-Pierre bo navzočna na svečanosti v Rimu 1. maja. Vernikom iz vsega sveta, ki ji pišejo s prošnjami, naj moli za njihovo ozdravitev sporoča: »Ne klonite, ne izgubite vere in upanja.« Beatifikacija pa ni samo potrditev njegove čudežne moči, temveč tudi priznanje, da je papež vložil velike napore v dialog med religijami. Ti napori so bili sprejeti z velikim odobravanjem znotraj katoliške cerkve, je dejal biograf in papežev osebni prijatelj Adam Boniecki. Prebivalka Krakowa, Karolina Krsyzanowska, je dejala, da je papež Janez Pavel II. združil vse Poljake – verne in neverne in je zelo srečna o odločitvi o njegovi beatifikaciji, čeprav ni vernica.
Foto: newmansociety
