S pozivom pravobranilstvu vlada nase ni prevzela še nobene odgovornosti. Pogodbe s tem korakom namreč še ne izpodbija oziroma še ne “aktivira” protikorupcijske klavzule, v javnosti pa poskuša ustvariti vtis, da je naredila prvi odločni korak. Poziv pravobranilstvu je pravzaprav bolj kupovanje časa, ki pa ima to pomanjkljivost, da bo drago. Četudi sodišče ne zamrzne pogodbe, se bodo pogajalski stoli nasproti ministrice za obrambo sedaj izpraznili. In to v trenutku, ko so bila pogajanja edina pametna smer, ki jo je lahko Slovenija ubrala. Če namreč korupcija ostane nedokazana, bo Patria vztrajala pri izpolnitvi pogodbe: 135 oklepnikov, vrednih 278 milijonov evrov, k temu pa bo treba prišteti še odškodnino.
/…/
Če je ta vlada prepričana, da je prejšnja vlada odločitev o nakupu oklepnikov pri Patrii sprejela, ker so glavni sprejemalci odločitev za to prejeli podkupnine ali kakšno drugo korist, bi morala pogodbo razdreti takoj ob nastopu mandata in za njo tudi stati, četudi korupcije ne bi uspeli dokazati. Če je bila ta vlada leta 2008 prepričana, da oklepniki smrdijo do neba, ni imel Karl Erjavec kaj iskati v tej vladi. In če je ta vlada prepričana, da je posel tudi s tem orožjem umazan, bi morala to obrambni ministrici razložiti že decembra 2008. Sprejeti odločitev, ki pravzaprav še ni odločitev, globoko v drugi polovici mandata, pomeni le, da bo dokončno odgovornost preložila na drugo vlado. Če ne odgovornosti, pa vsaj posledice svoje odločitve.
Več: Razgledi
