Šestdeset odstotkov Slovenije v naslovu tega komentarja pomeni površino vseh gozdov v Sloveniji, za katere se radi pohvalimo, da so naše nacionalno bogastvo. Pomen besed “v ozkem krogu” pa se nanaša na ravnanje pristojnega ministrstva za področje gozdarstva, ki je v takem krogu pravil predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Vlada naj bi ga obravnavala po nujnem postopku že v tem tednu po Veliki noči. Kot razlog za nujen postopek je navedeno hitro ukrepanje za odpravo posledic žledne ujme v zadnji zimi, predvsem v zvezi z odkupom in prodajo lesa.
Novo državno podjetje
Po predlaganem zakonu naj bi država ustanovila gospodarsko družbo za gospodarjenje z državnimi gozdovi (20 odstotkov vseh gozdov v Sloveniji), ki bi z odkupom in prodajo lesa, ki je že spravljen iz gozdov po žledu, ali še leži v gozdu, stabilizirala trg z gozdnimi lesnimi sortimenti (po žledu bosta to verjetno predvsem hlodovina in drva) in zagotovila les slovenski lesni industriji. Poleg tega naj bi z zagotovitvijo dodatnih možnosti poseka, ki ga koncesionarji za državne gozdove sedaj ne zmorejo v zadostni meri, pospešili sanacijo gozdov po žledu. Tako bi preprečili nevarnost podlubnikov, ki lahko napadejo poškodovane iglavce in se razširijo tudi drugod po gozdovih. Namen predloga novega zakona pa ni le v stabiliziranju trga z lesom in sanacije po žledu, ampak trajno upravljanje z gozdovi Republike Slovenije. To bo po novem prešlo iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in sedanjih koncesionarjev (ki jim pogodbe potečejo konec julija 2016) v pristojno ministrstvo (sedaj je to Ministrstvo za kmetijstvo in okolje). Nova državna gospodarska družba naj bi se imenovala Slovenski gozdovi. Pridobljena finančna sredstva iz gospodarjenja z državnimi gozdovi naj bi bila namenjena odškodninam v zvezi z denacionalizacijo, za ukrepe v zvezi s programom Natura 2000, za nakupe gozdov (torej večanje količine državnih gozdov) in pokrivanje drugih administrativnih stroškov.
Kritični pogledi
Predlog za ustanovitev nove državne gospodarske družbe je že naletel na kritične odzive, o katerih so poročali mediji (na primer Dnevnik 14. 4. 2014 in STA 16. 4. 2014). Nekatere politične stranke (med njimi Nova Slovenija, SLS) so v zvezi s tem zahtevale sejo parlamentarnega odbora za kmetijstvo, ki pokriva tudi gozdarsko področje. Med kritičnimi pripombami smo lahko zaznali tudi to, da novi zakon nastaja v veliki tajnosti in ozkem krogu. Poudarjajo tudi, da se država že doslej ni izkazala kot dober gospodar s svojimi gozdovi o čemer pričajo žolčne razprave o tem, koliko naj bi država iz svojih gozdov prejela, koliko pa dejansko prejme. V zvezi s tem je bilo že slišati hude očitke (tudi s strani Računskega sodišča) na račun Sklada kmetijskih zemljišč in koncesionarjev, ki da si prilaščajo prevelik delež iz državnih gozdov. Vse to pa je bilo že doslej v rokah pristojnega ministrstva, ki ni ukrenilo, kar bi bilo treba. No, zdaj pa naj bi z ustanovitvijo nove gospodarske družbe za državne gozdove vse teklo bolje.
Država in njen odnos do lastnih zavez
Ob nastajanju novega zakona lahko podvomimo, da so se snovalci držali dokumenta, ki so ga leta 2007 sami predložili Državnemu zboru in ga je ta tudi sprejel, to je Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. V tem dokumentu je namreč zapisano, da je treba javnost aktivno vključevati v proces gozdne politike in oblikovanja zakonodaje. O povsem novem zakonu o gozdovih so tekle delne razprave že v preteklih dveh letih. Eden od glavnih razlogov zanj je iztek pogodb za koncesionarje v državnih gozdovih leta 2016. V razpravah pa so se pojavljal tudi drugi problemi, na primer odprtost gozdov za obiskovalce in organiziranost javne gozdarske službe. Odprtost gozdov so kot problem izpostavljali predvsem lastniki gozdov. Problem organiziranosti javne gozdarske službe pa se je povezoval z upadanjem finančnih sredstev iz proračuna in s splošnimi pritiski na javni sektor v času krize. Spomnimo se samo problema, ki je izbruhnil ob koncu lanskega leta, ko državni Zavod za gozdove, (največja organizacija javne gozdarske službe), ni imel več denarja za prevoze na teren.
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, ki jo je sprejel Državni zbor leta 2007, določa, da mora biti javna gozdarska služba enotna za vse gozdove, torej za državne, zasebne in gozdove drugih lastništev. Država iz svojih gozdov že do sedaj ni bila sposobna financirati službe, ki jo je ustanovila sama, temu pa ne posveča izrecne pozornosti niti z novim zakonom o državni družbi. Prav tako bi upravičeno pričakovali, da bo med nameni porabljanja finančnih sredstev iz državnih gozdov tudi financiranje vlaganj v zasebne gozdove (80 odstotkov vseh gozdov v Sloveniji), ki je v zadnjih letih močno upadalo, pač zaradi finančne krize. Zakaj iz državnih gozdov v zasebne, bi kdo lahko vprašal. Zato, ker je država z odločitvami o ravnanju z gozdom kot ekosistemom, trajnostnim in sonaravnim ter mnogo namenskim gospodarjenjem z gozdovi, močno določila smernice tudi za gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Za uspešno uveljavljanje teh smernic se je v zakonu in drugih predpisih zavezala subvencionirati vlaganja v zasebne gozdove.
Zaradi nedomišljenosti lahko boli glava – tudi državo
Kljub nujnosti po hitrem ukrepanju zaradi posledic žleda, se zdi, da bi moralo pristojno ministrstvo v novem zakonu bolj upoštevati zaveze in določila za gospodarjenje z vsemi gozdovi, ki jih ima že po dosedanjem zakonu o gozdovih in po Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu. Hitro sprejemanje zakona po nujnem postopku predlagatelji sicer lahko po svoje utemeljijo, vendar lahko vidimo, da pri tem ne upoštevajo vseh argumentov. Priprave zakonov in predpisov v ozkih krogih ministrstev je že večkrat prineslo slabe zakone, zaradi katerih je pri implementaciji potem njih same bolela glava. Menda je vendarle bolje pogledati celovito sliko, preden sprejmeš zakon.
