Avtor: Matjaž Steinbacher. Zmazek od zmazka! Katastrofa! Sramota!
Tako bi še najhitreje in najnatančneje opisali nastop premierke Alenke Bratušek na CNN-u.
Že večkrat smo govorili o tem, kako je potrebno, da na pomembnih funkcijah delujejo kompetentni posamezniki, ki imajo zadosti znanja, da vedo, kaj storiti, in tudi zadosti integritete ter odločevalskih sposobnosti, ki jim pomagajo pri uresničevanju svojih idej. Nič od tega nam Bratuškova ni ponudila, toliko bolj pa je vsakič znova poudarjala, da vemo, kaj moramo narediti, da mi nismo Ciper, da bomo svoje težave rešili sami in nam servirala podobne floskule. Bratuškova v bistvu dlje enostavno ni prišla, kar je bil njen popolni mrk glede strokovnosti. Popoln fiasko.
Toliko brezidejnosti in izrečenih nesmislov je bilo tisto, česar investitorji in državljani, ki nas zanima, kako se misli vlada lotiti reševanja krize, nikakor nismo hoteli slišati. KAKO? Kako bomo dobili denar za padle banke? Kako se bomo lotili znižanja proračunskih izdatkov? Kakšna je strategija na področju davkov? Kaj bomo pristavili kot obljubo pri izdajah obveznic? To bi želeli slišati. Če je kdo od tujih investitorjev še morda preigraval misel, da se Slovenija morda pa le uspe izviti iz primeža bankrota, mu je po nastopu Bratuškove jasno, da je vlada povsem brez idej in načrta in da so tudi njene strokovne kompetence sila piškave!
Celotna scena izpade še toliko bolj skromno, glede na sila polomljeno angleščino Alenke Bratušek in plonk listek na mizi. Morda ravno to odraža celotno bedo vsega skupaj.
Glede na to, koliko se je pri nas govorilo o samih strokovnih in vodstvenih kompetencah naše vlade in premierke Bratuškove ter njenega kabineta, bi nekdo morebiti pomislil, da nas je Richard Quest, novinar CNN-a, nemara slišal in Bratuškovo povabil na preizkus. Priložnost je bila izjemna, tako pa je fiasko toliko večji. Bratuškova je stopila na visoko stopnico, a z nje zelo nerodno padla.
Pa vendar. Ko premier neke države tako poklekne pred vso svetovno strokovno, finančno in laično javnostjo, se kar sama po sebi porajajo vprašanja kompetenc in dejanskega dela in pogajalskih sposobnosti naših politikov v tujini. Seveda, ob takšnem strokovnem kolapsu, kot smo mu bili priča na CNN, tudi dela politikov doma. Kiksov te vlade, tudi njenih najpomembnejših ministrov, ki na Gregorčičevi domuje šele kratek čas, je bilo že kar nekaj. Da se pri nas vse skupaj zlahka obrne na politično in medstrankarsko obračunavanje, smo že navajeni. Na žalost to večkrat vžge. A za tujce so te drobnarije nepomembni trači; v finančnem svetu štejejo argumenti in izdelani plani. Namesto, da bi naredili korak ali dva naprej, smo jih pet nazaj! Skratka, sama žalost!
Kakorkoli, tega nikakor ne bi smeli podcenjevati ali podceniti ali potisniti pod preprogo. Do tega, kar nam je premierka ponudila, nikakor tudi ne bi smeli biti ravnodušni. Glede na milijarde, ki jih potrebujemo v kratkem, bi bilo zelo zaželeno, da se Alenka Bratušek, medtem ko bodo njeni kolegi hodili naokoli predstavljati argumente za to, da nam posodijo manjkajoče milijarde, na daleč ogne kakšni od svetovnih finančnih prestolnic ali kakšni finančni hiši. Blamaža, ki jo je doživela, ponuja zadosti argumentov za to, da Bratuškova resno razmisli, ali je sploh dorasla funkciji, ki jo opravlja. Časi so presneto resni! S tem bi pridobili nekaj na kredibilnosti države in, kar je na dolgi rok še pomembneje, mladim bi dali dober zgled, da nekompetentnost na samem vrhu ne more ostati brez posledic. Le kako jim bomo sicer dopovedovali, da se izobraževanje in naprezanje izplača, v kolikor podobni debakli ne bi bili ustrezno sankcionirani?
