Berem prispevek publicista g. Branka Sobana »Zločinci iz najbolj moralne vojske sveta« (Delo-SP; 25. 5. 2024), v katerem je Izrael prikazan, da je kriv za dolgoletno spopadanje med Izraelom in Palestinci. Berem tudi drugačna mnenja, moje je sledeče. Hamasu je za usodo palestinskih civilistov malo mar. Hamasu se kar spregleda njegov zločin nad Judi 7. oktobra lani in njegovo vztrajno zatekanje k živemu ščitu. Mednarodna priznanja in sodne odločitve ima Hamas za podporo svojemu terorističnemu delovanju. Ni se mu bilo treba odpovedati svojemu cilju – uničenju Izraela in ni izpustil izraelskih talcev. Opogumljen in upravičeno prepričan, da je dobil bitko za svetovno javno mnenje, je Hamas obnovil raketne napade na Tel Aviv, izraelsko glavno mesto.
Napad Hamasa 7. oktobra lani je bilo teroristično ravnanje. Hamasovi borci so vdrli v državo Izrael in brutalno pobijali vse, civiliste, cele družine, tudi ženske, otroke in tuje turiste. Napad na Izrael je terjal 1.200 žrtev. Hamas je zajel tudi 250 talcev, od turistov, bolnih, ranjenih oseb do otrok. Sedaj je živih samo še 40 talcev, ki jih bo »koristno uporabil«, ko se bodo pogajanja pričela, če bodo talci še živi. Terorističnega napada 7. oktobra lani mnogi ne upoštevajo, čeprav je bil Hamas tedaj agresor, ki je sprožil vojno. Hamasu je za usodo civilistov malo mar! Vztrajno se zateka k »živemu ščitu«, ki ga sestavljajo nedolžni Palestinci, tudi ženske in otroci, ki jih Hamas žrtvuje, da čim več Hamasovih borcev ostane živih. Mar ni to vojni zločin nad lastnim narodom? Katera morala to opravičuje, saj tako početje ne vodi k miru? G. Soban se v prispevku tudi sprašuje, ali so primerjave med žrtvijo in okupatorjem, ki povrh vsega prav nič ne stori, da bi denimo rešil svoje talce, res na mestu? Je koloniziranega mogoče meriti z enakimi vatli kot kolonizatorja?
Na to večno vprašanje je imenitno odgovorila Amira Hass, edina izraelska novinarka, ki pravi: »Vojak, čigar žrtve so starci, otroci in ženske, je brutalni morilec. Tisti, ki stoji nasproti vojakom močne armade z najnovejšo tehnologijo, je borec za svobodo svojega naroda. Sprašujem se, ali so borci za svobodo naroda res samo tisti, ki stojijo nasproti vojakom močne armade z najnovejšo tehnologijo, čeprav vedo, da niso kos nasproti stoječi močni armadi in se ne morejo upirati močni armadi in je njihova smrt neizbežna, a je malo koristna za narod, je pa junaška? Aktualno je vprašanje, ali bodo druge arabske države končno priznale obstoj Judov in države Izrael. Usoda Palestincev je v njihovih lastnih rokah. Ali bodo še naprej ujetniki svojih ekstremističnih skupin, ki ves narod potiskajo v genocidno stanje, ter bodo še naprej zanikali možnost soobstoja z Judi, ali pa bodo stopili na pot sobivanja? Slednje ne pomeni življenja brez konfliktov, pomeni pa življenje! Ali so mlade izraelske vojakinje, mnoga visoko izobražena dekleta, res lahko morilke palestinskih otrok? Mar so Izraelci res tako zaostali in nemoralni, da je njihov prispevek znanja in dobrin za blagostanje človeštva lahko zanemarljiv? Ali so Judje res tako krvoločni, barbarski in nevarni egoistični bedaki, ki želijo uničiti Palestince, ogrožajo Arabce in Iran ipd. ter so za človeštvo zelo nevarni svetu?«
